##IMAGE-2288496##

V okviru mednarodnega projekta Comenius je v času od 30. septembra do 4. oktobra potekala tretja mobilnost. Tokrat smo gostovali na eni od osnovnih šol v Osmaniji na vzhodnem delu Turčije. Spoznavali in ugotavljali smo podobnosti in razlike naših dežel, šolskega sistema in kulturnega izročila.

Razveselila nas je toplejša klima, izredna gostoljubnost in prijaznost tamkajšnjih ljudi, ki za naše razmere živijo v nekoliko skromnejših razmerah. Okušali smo njihovo kulinariko (kebab, baklava, ajran, obilica zelenjave in namazov), spoznavali tradicionalne obrti (tkanje preprog, priprava tipične sladice kunefe, obisk tovarne arašidov). V muzeju na prostem smo spoznali pristno in preprosto podeželsko življenje. Ogledali smo si arheološke ostanke amfiteatra, ki je v fazi izkopavanja.

Življenje v Osmaniji močno zaznamuje islam, ki se kaže v kulturi oblačenja in v življenju nasploh. Posebno doživetje je bil obisk mošeje in spremljajočih dnevnih ritualov. Med obiskom šole smo začutili izredno navdušenost, saj turizma v teh krajih ni veliko. Pouk temelji na delu z učbeniki in ne toliko na praktičnih izkušnjah, kot je pri nas. Razredi so številčni in posledično tudi glasni, saj v njih v večini sedi več učencev, celo do štirideset. Pouk poteka za višjo stopnjo v dopoldanskem času, za nižjo stopnjo v popoldanskem času. Šola nima telovadnice. V primeru dežja, športna vzgoja odpade. Učenci malico prinesejo od doma. Vsi učenci nosijo šolske uniforme, učitelji pa v večini bele halje. Komunikacija med učenci in učitelji je potekala v angleškem jeziku. Ugotovili smo, da je znanje angleščine naših učencev v primerjavi s turškimi učenci, višje, na kar smo ponosni.

Mnogi poznajo Turčijo kot zanimivo turistično destinacijo, nam pa je mobilnost omogočila, da spoznamo pristno življenje tamkajšnjih prebivalcev.

                                                                                    Comenius tim

V sklopu Commenius projekta se nas je pet učencev devetega razreda in pet učiteljev odpravilo na potovanje v Turčijo. Izpred šole smo odšli v soboto, 28. septembra, ob 7.30, in sicer s šolskim kombijem proti zagrebškemu letališču. Ko smo prispeli na zagrebško letališče, smo tam posedali še kakšno uro, potem pa končno vzleteli proti Vzhodu.

Let je hitro minil, saj smo vmes dobili kosilo in kmalu za tem pristali v Istanbulu. Iz Istanbula smo leteli proti Adani. Tam nas je pričakal turški učitelj angleščine in nas s kombijem odpeljal v uro in pol oddaljeno Osmanijo (Osmaniye). Ker smo prišli v poznih urah, smo se takoj odpravili v hotelske sobe na zaslužen počitek.

Zjutraj nas je pričakalo sonce, toplo vreme, kopanje v toplem turškem morju z 28ᵒC in sončenje na peščeni plaži. V majhni ribiški vasici smo imeli kosilo. Po kosilu smo se odpravili v bližnje turistično mesto. Tam smo si ogledali mošejo in obalo. Po izletu smo se odpravili proti hotelu.

V ponedeljek se je uradno začela mobilnost in s tem tudi spoznavanje učencev iz drugih šol (turška in dve nemški). Najprej je beseda težko stekla, kmalu pa smo se dobro ujeli. Naš prvi skupni izlet je bil ogled mesta. Pred večerjo smo se pridružili turškim družinam in se z njimi odpravili domov. Tam nas je čakala obilna večerja in mehka postelja. Naslednji dan smo si ogledali tovarno arašidov in obiskali ruševine starega mesta Hieropolis. Na vrhu hriba poleg mesta pa stoji stara utrdba Castabala.

Mesto še danes izkopavajo in ga bodo še na naslednjih 60 let. Po kosilu smo se preizkusili v tkanju preprog, si ogledali tkalnico in muzej na prostem. Naslednji dan je bil malo deževen, ampak smo se vseeno odpravili v sosednjo pokrajino Iskenderun. Tam smo obiskali muslimansko mošejo. Na tržnici v Hatayu smo tudi poskusili tradicionalno sladico künefe. V Mersinu, kamor smo šli naslednji dan, smo videli vrtači Pekel in Nebesa. Malo nas je zmotilo vreme, vendar se je kmalu popravilo in smo ponovno imeli možnost zaplavati v morju.

V petek smo prisostvovali pri dopoldanskem pouku v šoli. Šole imajo razdeljene v tri stavbe, pouk pa poteka ločeno (mlajši imajo pouk popoldan, starejši pa dopoldan). Po pouku so nas učenci počastili z darili in priboljški. Sledil je uradni zaključek naše mobilnosti, nato pa celodnevno druženje z družinami.

Odhod je bil v soboto zjutraj. Poslovili smo se s težkimi srci in v solzah, nato pa smo se že odpravili na letališče v Adano. Od tam je sledila pot v Istanbul in v Zagreb. Šolski kombi pa nas je odpeljal pred osnovno šolo, kjer so nas že čakali starši.

                                                                  učenci 3. mobilnosti v Turčijo