##IMAGE-3510434##

Odšel ali odšla si od doma, da bi v tujini zaslužil/ -a denar. "Naključno" si spoznal/ -a človeka, ki ti je pripravljen "pomagati". Povedal to je, da ti bo uredil vizo in potni list. Brezplačno!

Vse to so ponavadi, kot opozarja zloženka Centra za boj proti trgovini z ljudmi Ključ, pasti, ki so del trgovine z ljudmi. Ker je najbolj ranljiva prav skupina mladostnikov med 14 in 18 letom starosti, so v društvu v sodelovanju z Uradom vlade za komuniciranje v enajstih krajih po Sloveniji, med drugim tudi v Krškem in Novem mestu, začeli z dvema projektoma za izobraževanje in samozaščitno vedenje mladostnikov. Prvi, Mladi proti trgovini z ljudmi, je v obliki okroglih miz namenjen srednješolcem, projekt Vijolica – kako se izogniti pastem trgovine z ljudmi, pa devetošolcem.

"Zadnji primer je bil, ko smo v Beogradu našli žrtev trgovine slovenskega rodu, pred dvema letoma pa je bil podoben primer mladega slovenskega dekleta tudi v Nemčiji," je na današnji novinarski konferenci v Krškem pojasnila vodja pisarne društva Ključ Katjuša Popović.

Trditev, da je Slovenija le tranzitna država na področju trgovine z ljudmi, tako po mnenju Popovićeve še zdaleč ne drži več. Še posebej nevarne naj bi bile različne prakse za študente v tujini, saj se velikokrat izkaže, da je zadaj vse kaj drugega kot študijska praksa.

Sicer pa na področju trgovine z ljudmi v zadnjem času v Sloveniji še posebej izstopata organizirano beračenje in prisilno delo v gradbeništvu, ki pa je kljub temu, da delavci živijo v nemogočih razmerah, največkrat preganjano le po delavni ne pa tudi kazenski zakonodaji.

Najstarejša in verjetno tudi najpogostejša oblika trgovine z ljudmi, ki jo poznamo v Sloveniji, pa je prisilna prostitucija. Ta naj bi bila tesno povezana z različnimi nočnimi lokali, ki so po besedah Popovićeve stalnica tudi v Posavju, nič drugače pa ni niti drugod po Sloveniji. O tem ne nazadnje govori tudi podatek, da je bilo lani za poklic plesalke izdanih malo manj kot 680 delovnih dovoljenj, še leto prej pa skoraj 940.