Poslanki Vonta grozili s smrtjo, v državnem zboru policija
Predsednica preiskovalne komisije DZ za ugotavljanje nezakonitega financiranja političnih strank Tamara Vonta naj bi se soočala tudi z grožnjami s smrtjo.
Tamara Vonta, sicer poslanka Gibanja Svoboda, je na čelu preiskovalne komisije za ugotavljanje nezakonitega financiranja političnih strank trn v peti številnih političnih veljakov in strank. Tako velik trn, da se je kot kaže znašla tudi na udaru groženj s smrtjo.
Kot namreč poroča portal Žurnal24, je bila danes v državnem zboru prisotna tudi policija. Poslanka je za portal potrdila, da v zadnjih mesecih prejema številna žaljiva sporočila, ki se v zadnjih tednih stopnjujejo in so že prešle v odkrite grožnje s smrtjo. Vse skupaj je prijavila tako policiji kot predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič.
Vonta je ob tem za Žurnal poudarila, da je vse skupaj glede na »izrazito hujskaški slog komunikacije o delu naše komisije, ki smo jim priča v tako imenovanih medijih, ki delujejo kot propagandni stroj določene politike,« ne preseneča. Ob tem je izrazila upanje, da se na tem slovenskem razgretem političnem parketu ne bi zgodilo kaj takega, kar bi »za vedno spremenilo svet, kot ga poznamo.«
Pod drobnogledom glavni tajnik NSi
Medtem na dan prihajajo nove ugotovitve parlamentarne komisije, ki ji predseduje. Kot namreč poroča portal 24ur, komisija preiskuje tudi »finančno hobotnico,« povezano s stranko NSi ter predvsem njenim glavnim tajnikom Robertom Ilcem in agencijo Odmev d.o.o. Slednja naj bi se v času zadnje vlade Janeza Janše, ko je na čelu ministrstva za infrastrukturo sedel trenutni predsednik NSi Jernej Vrtovec, večinsko financirana iz sredstev državnih energetskih družb.
Tako je komisija pod drobnogled vzela poslovanje agencije Odmev, po neuradnih informacijah 24ur pa je pri tem ugotovila, da obstaja sum na neposredno in posredno prelivanje sredstev iz družbe Odmev, financirane z javnim denarjem, v korist oseb, ki so tesno povezane s funkcionarjem politične stranke.
Agencija je sicer v lasti lobista za področje energetike Damijana Nacevskega, pri čemer naj bi komisija ugotovila, da je Ilc kot glavni tajnik NSi z Nacevskim sodeloval v obdobju, ko je na čelu ministrstva za infrastrukturo sedel minister NSi. To po ugotovitvah komisije ustvarja sum konflikta interesov in tveganje nedovoljenega vplivanja na odločevalske procese.
Preiskovalna komisija naj bi sume konflikta interesov ter nedovoljenega vplivanja in financiranja, povezanega z delovanjem in poslovnimi razmerji glavnega tajnika NSi Ilca, predala v reševanje Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), saj gre za sum kršitve zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Na KPK so za STA potrdili, da so prijavo v torek prejeli in jo bodo obravnavali v predhodnem preizkusu, v katerem preverijo sume kršitev iz lastnih pristojnosti.
Ilc je v odzivu za 24ur poudaril, da gre pri vsem skupaj za »izmišljotino in konstrukt Tamare Vonta, ki je pred volitvami namenjena moji osebni diskreditaciji.«
Pod drobnogledom tudi Inštitut Janeza Evangelista Kreka
Preiskovalna komisija sicer v povezavi z NSi preiskuje tudi sume obvodnega financiranja prek Inštituta Janeza Evangelista Kreka. V primeru slednjega se je postopek precej razvlekel, saj je preiskovalna komisija neuspešno trkala na vrata NSi, od katere je med drugim zahtevala spisek članov upravnega odbora, ki so bili odgovorni za poslovanje inštituta, danes pa opravljajo vidne funkcije v stranki NSi.
Končno je vmes poseglo Okrožno sodišče v Ljubljani, ki je pred nekaj tedni NSi odredilo, da mora NSi predati vso dokumentacijo, povezano z navedenimi sumi. V NSi so takrat navedli, da bodo to v roku tudi storili.
Kot poroča STA, je preiskovalna komisija sicer že jeseni KPK odstopila tudi obravnavo sumov nepravilnosti pri poslovanju Občine Škofljica in Inštituta Janeza Evangelista Kreka. Vonta je tedaj Ilcu, ki je tudi občinski svetnik in podžupan Škofljice, ter inštitutu očitala, da sta domnevno zagrešila več zaporednih kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Po Vontinih navedbah obstaja utemeljen sum, da je Ilc prek nakazil inštituta na svoj s. p. končni prejemnik dela sredstev.
Na KPK so danes za STA navedli, da postopek glede poslovanja med Občino Škofljica in Institutom Janeza Evangelista Kreka še ni zaključen. Januarja je senat KPK sprejel sklep, da se zoper občino uvede preiskava zaradi suma kršitev določb omejitev poslovanja po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. »V okviru tega postopka bomo naslovili tudi zaznana tveganja glede vloge občinskega svetnika pri poslovanju s subjekti, v katerih so lastniško udeleženi. Postopek je v fazi priprave osnutka ugotovitev,« so pojasnili.
Na udaru tudi Janša
Preiskovalna komisija na čelu s Tamaro Vonta veliko prahu dviguje tudi v stranki SDS. Vmesno poročilo komisije, ki ga je pred tednom dni prvi objavil portal 24ur, govori o nakazilih denarja iz različnih virov, državnih podjetij, oglaševalskih agencij in drugih posrednikov, povezanih s stranko SDS, pri čemer naj bi se med prejemniki znašel tudi sin Janeza Janše, pa tudi Jože Biščak in Boris Tomašič, vodilna predstavnika obeh strankinih medijev Nova24TV in Demokracije.
KPK je sicer po poročanju STA v torek od preiskovalne komisije dobila še en dopis, vezan na ugotovitve iz zadnjega vmesnega poročila preiskovalne komisije.
Preiskovalna komisija je namreč med drugim obravnavala tudi sume nepravilnosti pri dopustovanju družine Janeza Janše na Bledu v Vili Zlatorog. Vilo upravlja Javni gospodarski zavod Brdo, ki je ob nastopu Janševe vlade dobil novega šefa, Marjana Hribarja. Le nekaj tednov zatem je družina Janša gostovala v vili, pri čemer so se prav v tistem času spreminjali ceniki, zato naj bi po ugotovitvah komisije Janševi za bivanje plačali neprimerljivo nižji znesek kot bi ga po prejšnjih cenah.
V istem časovnem oknu pa je Hribar postal tudi član nadzornega sveta državne družbe Hit. Ali je Janša na vladi glasoval o njem, komisija ni izvedela. Konec oktobra pa je tedanja Družba za upravljanje terjatev bank Hribarja imenovala še za člana nadzornega sveta družbe Istrabenz Turizem.
Ob tem vmesno poročilo navaja, da je KPK v zvezi z oddajo vile Janševim obravnavala dve prijavi, ki jih je prijela leta 2021. »V prvotnem postopku, ki je bil zaradi procesnih kršitev razveljavljen, je KPK pri Hribarju ugotovila kršitev integritete, v ponovljenem postopku, v katerem je upoštevala dodatna dejstva, pa je ustavila preiskavo in ugotovila, da kršitve integritete ni bilo,« navaja poročilo.
Komisija DZ je zato KPK v torek poslala več vprašanj o tem, med drugim, ali so na KPK preverjali tudi morebitno povezavo med dopustovanjem družine Janša in imenovanjem Hribarja v nadzorni svet Hita. Na KPK odgovore na vprašanja komisije DZ še pripravljajo, so pojasnili za STA.
