Spominski dan Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija posvetili častnemu članu Antonu Vratuši
V Pomurskem muzeju so s predstavitvijo znanstvene monografije Mi vsi živeti ščemo zaznamovali 6. spominski dan Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija.
Spominski dan so letos posvetili častnemu članu Antonu Vratuši - Vranu, politiku, diplomatu, publicistu, borcu NOB in slavistu. Rojen je bil leta 1915 v Dolnjih Slavečih, umrl pa je leta 2017 v Ljubljani, a Prekmurja pravzaprav nikoli ni zapustil oziroma je ostal z njim ves čas povezan.
Zbrane je v baročnem salonu Pomurskega muzeja najprej nagovoril direktor muzeja Branko Kerman, ki je izpostavil, da je baročni salon primeren ambient za poklon akademiku, saj je tudi Vratuša imel bogat čut za kulturno dediščino.
Predsednik uprave Ustanove Marjan Šiftar je v svojem nagovoru med drugim izpostavil, da so obletnice odlična priložnost za okrepitev vedenja v lokalnem in širšem slovenskem okolju ter da ob takih priložnostih ponovno in še bolj prepričljivo pokažemo, da je Prekmurje zaradi svoje zgodovinske in aktualne dejavne religiozne, duhovne in tudi nacionalne pluralnosti posebna dragocenost slovenske države.
Akademiku Antonu Vratuši – Vranu se je Šiftar poklonil s sklepnimi besedami: "tovariš Vran je razumel, spoštoval in živel tovarištvo in skupnostno življenje v njunem najžlahtnejšem pomenu; z vizijo, da je boljši svet možen, da je humanizem njegova podstat in solidarnost uresničljiva; z vztrajnim in ustvarjalnim delom za boljši svet socialne pravičnosti in človekovega dostojanstva; s pretanjenim občutkom za sožitje različnosti, z razumevanjem kulture dialoga v najboljši »volterovski« maniri in etičnim poslanstvom intelektualca; s študijsko in raziskovalno strastjo; z razumevanjem opiranja na lastne sile v vseh razsežnostih. Ob tem pa je bil skromen človek, ki mu je bilo nerodno govoriti o svojem uspešnem in izjemno bogatem delu."
Ob tej priložnosti je še spomnil, da je Vratuša avtor sporočila na spomeniku pred soboškim gradom, ki je bil na pobudo prekmurskih akademikov postavljen ob 20. obletnici priključitve Prekmurja Kraljevini SHS in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
Slavnostni govornik je bil predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Peter Štih, ki Vratušo šteje "med tiste zelo redke blagoslovljence, ki niso samo doživeli več kot 100 let, ampak so čisto do konca živeli polno, delovno in duhovno sveži."
"Predstavitev znanstvene monografije Mi vsi živeti ščemo - Prekmurje 1919: okoliščine, dogajanje, posledice je bila prva uradna in javna predstavitev zbornika, ki je rezultat znanstvenega, mednarodnega in interdisciplinarnega simpozija. Ta je potekal leta 2019 ob stoletnici združitve Prekmurskega naroda z matičnim narodom in ga je pripravila Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Na njem je sodelovalo 21 referentov iz Slovenije, Madžarske, Hrvaške in Srbije, ki so vsestransko osvetlili takratne okoliščine in dogajanje na pariški mirovni konferenci. Zbornik, ki obsega skoraj 700 strani, dopolnjujeta še prispevka o razmerju med prekmurščino in slovenščino ter o Prekmurju v likovni umetnosti. O tem je na spominskem dnevu Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija širše spregovoril akademik Milček Komelj. Vsebinsko prvi del zbornika zajema prelomne dogodke okoli leta 1919, drugi pa nagovarja geografsko, etnično, jezikovno, manjšinsko, integracijsko, gospodarsko in kulturno problematiko Prekmurja v širšem časovnem okvirju 20. stoletja. Takratno dogajanje so osvetlili tudi govorniki na okrogli mizi: Metka Fujs, Attila Kovacs, Uroš Lipušček in Laszlo Göncz," je zapisala uprava Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija.
Prireditev je povezoval Boštjan Rous, popestrila pa sta jo še Danijela Kuhar Kalamar in Tomi Bušinoski.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
