Profimedia

»Nikoli si ne bi mislila, da bom nasedla. Pa sem. Ker je bilo vse videti tako resnično,« pravi 62-letna gospa, ki je ostala brez 3.200 evrov po tem, ko je podlegla lažni prošnji za pomoč iz tujine. Prevarant se je predstavljal kot zdravnik na misiji v Siriji, ki naj bi nujno potreboval pomoč za selitev v Slovenijo. Po večtedenskem dopisovanju, polnem lepih besed in nežnosti, mu je poslala denar. Zgodbo deli anonimno – s sramom, a tudi z upanjem, da bo zaradi nje kdo drug bolj previden. Podobnih primerov je vedno več. Policija opozarja, da se število tovrstnih kaznivih dejanj v Sloveniji povečuje, seveda pa vemo le za primere, ki so prijavljeni, medtem ko veliko ljudi zaradi občutka sramu ostane tiho.

Sodobne prevare: ni več afriškega princa, zdaj so lažni bančniki in zdravniki

Če smo se včasih nasmihali e-poštnim sporočilom od afriškega princa, ki obljublja milijonsko dediščino v zameno za »skromno pomoč«, so današnje prevare veliko bolj prefinjene in prepričljive. Goljufi uporabljajo brezhibno slovenščino ali angleščino, ponarejene logotipe znanih institucij, profesionalne spletne strani in resnične podatke, ki jih pridobijo s krajo identitet ali iz javnih virov.

Pogosto se predstavljajo kot bančni uslužbenci, policisti, vlagatelji, predstavniki državnih organov ali celo kot znanci iz socialnih omrežij. Pri tem izkoriščajo našo pripravljenost na sodelovanje, našo naivno zaupanje v avtoriteto in predvsem čustvene odzive – sočutje, strah, upanje ali zaljubljenost.

Kako nas prelisičijo – in zakaj to deluje na vse

Večina ljudi meni, da se njim to ne more zgoditi. Da so dovolj previdni, pametni in izkušeni, da bi prepoznali prevaro. A psihologi opozarjajo, da goljufi ne ciljajo na naš razum, temveč na naša čustva. Prevaranti ciljajo na osnovne človeške odzive – strah, pohlep, sočutje, željo po pripadnosti ali romantični bližini. Gre za subtilno manipulacijo, ki aktivira naša čustva, preden se aktivira razum. Ko smo pod čustvenim pritiskom, naša presoja oslabi, zato se odločimo impulzivno in tvegano.

Pogoste so prevare, pri katerih vas skušajo prestrašiti – denimo z lažnim opozorilom, da vam bodo blokirali bančni račun, če ne ukrepate takoj. Ali pa vam obljubljajo bajne dobičke, če le hitro nakažete začetni vložek. Spet drugič vas pridobijo s sočutjem, kot v primeru romantičnih prevar, kjer prevaranti tedne ali mesece gradijo zaupanje in naklonjenost, nato pa pod pretvezo bolezni, vojne ali zapora prosijo za denar. Pri vsem tem ustvarijo vtis nujnosti: »Takoj morate ukrepati, sicer bo prepozno.«

Ključna značilnost teh prevar je, da delujejo tudi na razgledane in digitalno pismene ljudi. Izgube so večkrat več tisoč evrov, v nekaterih primerih pa celo življenjski prihranki.

Profimedia

Nove oblike prevar: umetna inteligenca in ponarejeni glasovi

V zadnjem času se pojavljajo še bolj sofisticirane oblike prevar, pri katerih goljufi uporabljajo umetno inteligenco. Ena izmed novejših metod vključuje ponarejanje glasu – tako imenovani »deepfake call«. V teh primerih lahko prejmete klic, v katerem zaslišite glas nekoga, ki ga poznate – partnerja, otroka, prijatelja. Glas vas prosi za pomoč ali hitro denarno nakazilo. Tehnologija je postala tako napredna, da uho težko loči resnico od ponaredka.

Zato strokovnjaki opozarjajo, da moramo ostati previdni in dvomljivi, tudi kadar »vse zveni prav«. Vedno je priporočljivo preveriti zadevo po drugem kanalu – če prejmete sumljiv klic, pokličite nazaj osebo, ki naj bi bila na drugi strani. Če prejmete elektronsko sporočilo z zahtevo po plačilu, preverite podatke pri izdajatelju računa.

Kriptovalute kot nova vaba: bajni donosi, prazne denarnice

Med vse bolj razširjene spletne prevare sodijo tudi tiste, ki obljubljajo hitre in zajamčene zaslužke z investicijami v kriptovalute. Rastoče zanimanje za digitalne valute, kot je bitcoin, ter splošna prepričanja o njihovi visoki donosnosti so postali idealna priložnost za spletne goljufe. Ti pogosto ciljajo na manj izkušene posameznike, ki se prvič podajajo v svet vlaganja, pri čemer jih zavedejo z zvenečimi obljubami in profesionalnim nastopom.

Prevara se pogosto začne z vpadljivim oglasom na družbenem omrežju, kjer prevaranti zlorabijo podobe znanih osebnosti – od politikov do športnikov – in jim pripišejo izmišljene izjave, s katerimi naj bi spodbujali vlaganje. Oglasi pogosto posnemajo podobo uglednih spletnih medijev, kar jim daje videz verodostojnosti. Ko uporabnik klikne nanje, ga povabijo, naj vloži začetni znesek, običajno 250 evrov, v domnevno revolucionarno platformo za trgovanje s kriptovalutami.

Po plačilu uporabnik prejme dostop do navideznega portala, kjer lahko spremlja neverjetno rast svojega »premoženja«. A prikazani podatki so lažni – grafi in številke so ponarejeni, platforma pa zgolj simulira uspeh, da bi uporabnika prepričala v dodatne vložke. V nekaterih primerih žrtvi celo omogočijo dvig majhnega zneska, da si pridobi zaupanje, nato pa jo prek pogostih in vztrajnih telefonskih klicev spodbujajo k večjim investicijam.

Ko želi žrtev izplačati denar, nastopijo »težave« – zahteve po dodatnih plačilih za domnevne davke, provizije ali zavarovanja. Goljufi obljubljajo, da bo to zadnje nakazilo, a ko jim postane jasno, da dodatnega denarja ne bo, prekinejo vse stike. Žrtev ostane brez vloženega denarja, pogosto tudi brez iluzij o enostavnem zaslužku.

Še bolj predrzni so tisti, ki nato isti osebi ponudijo pomoč pri vračilu izgubljenih sredstev. Tovrstne »reševalne storitve« se oglašujejo kot specializirani ponudniki pomoči žrtvam investicijskih prevar. V resnici pa pogosto gre za iste organizirane skupine, ki so ustvarile prevaro. S tem od žrtve izvabijo še dodatna plačila, obljubljajoč »povračilo« izgubljenih sredstev. Na svojih spletnih straneh objavljajo lažne ocene zadovoljnih uporabnikov in včasih celo komentirajo članke, ki opozarjajo na tovrstne prevare, da bi ustvarili lažen vtis legitimnosti.

Zato strokovnjaki svetujejo izredno previdnost pri vstopu na trg kriptovalut. Pred kakršnim koli vlaganjem je nujno preveriti ponudnika in poiskati mnenje neodvisnega strokovnjaka. Informacije na spletnih forumih in družbenih omrežjih niso vedno zanesljive – pogosto jih ustvarjajo kar prevaranti sami. Če ste v dvomih, je bolje, da si vzamete čas za dodatno preverjanje, kot pa da izgubite vse prihranke v nekaj klikih.

Profimedia

Previdnost ni paranoja – ampak zdrava pamet

Popolne zaščite pred spletnimi prevarami ni, a nekaj osnovnih načel lahko močno zmanjša tveganje. Nikoli ne posredujte osebnih ali bančnih podatkov po telefonu ali spletu, če pobude niste začeli vi sami. Tudi če ima oseba na drugi strani vaše osnovne podatke – kot so ime, naslov ali del številke kartice – to še ne pomeni, da je zaupanja vredna. Prevaranti imajo pogosto dostop do baz podatkov, ki so bile ukradene ali javno objavljene.

Vedno dvignite telefon in preverite identiteto klicatelja, če vas kontaktira nekdo, ki trdi, da je iz uradne ustanove. Pravi uslužbenci bank, policije ali državnih organov vas ne bodo nikoli silili v takojšnje ukrepanje, ne bodo vas prosili za gesla ali osebne kode in vam ne bodo grozili z blokado računa brez možnosti preverjanja.

Če zadeva zveni predobro, da bi bilo res – potem najverjetneje tudi je. Obvezno redno spremljajte stanje na svojih računih in uporabljajte dvofaktorsko preverjanje identitete, kjer je to možno. In morda najpomembnejše: izobražujte sebe in svoje bližnje. Predvsem starejši so pogosto tarče tovrstnih prevar, zato je pomembno, da jih opremimo z znanjem, ne pa jih obsojamo ali stigmatiziramo.

Niste vi krivi, a vi ste prva obramba

Spletne prevare niso več redkost, temveč vsakodnevna grožnja. So kot virus, ki se nenehno razvija, prilagaja in išče nove poti do žrtve. Ključno je razumevanje, da nihče ni povsem varen. A prav tako pomembno je vedeti, da nihče ne sme biti zaradi tega osramočen.

Prepoznati prevaro in o njej spregovoriti pomeni zaščititi sebe – in druge. Zdrava previdnost ni paranoja, temveč ena ključnih veščin digitalnega vsakdana.