Spletnih goljufij vse več, Slovenci letos že ob 28 milijonov evrov
Strokovnjaki opažajo strm porast zlorab, letos za okoli 20 odstotkov glede na lansko leto. Največkrat goljufi skušajo pridobiti oddaljen dostop do mobilnih naprav žrtev.

Za vdore spletnih goljufov smo še vedno najpogosteje krivi sami. Največ vdorov se namreč zgodi zaradi deljenja naših osebnih podatkov. Strokovnjaki opažajo strm porast zlorab, letos za okoli 20 odstotkov glede na lansko leto. S tem se viša tudi nastala materialna škoda, ki je letos že skoraj dosegla 28 milijonov evrov. Kar tri četrtine škode je bilo povzročene fizičnim osebam. Največ prevar je iz naslova investicij v kripto sredstva.

Melita Puklek Levpušček s Filozofske fakultete je pojasnila psihološko ozadje spletnih prevar. Izpostavila je, da ljudje prevaram pogosto nasedemo zaradi kombinacije zaupljivosti, utrujenosti in miselnih pristranskosti. Mladi so posebej ranljivi zaradi vpliva družbenih omrežij, je prepričana. "Digitalna spretnost še ne pomeni digitalne pismenosti – znati uporabljati tehnologijo ne pomeni, da jo znamo uporabljati varno," je opozorila.
Eksponentno naraščanje števila prevar
Aleš Ritonja, član delovne skupine za preprečevanje prevar pri plačilih Združenja bank pa opozarja na eksponentno višanje števila finančnih zlorab. Po podatkih Evropske komisije je leta 2024 namreč v Evropski Uniji bilo kar 43 odstotkov več poskusov digitalnih prevar kot leto prej, uporaba socialne manipulacije pa se je povečala za 77 odstotkov.
Varnost ne sme biti odvisna le od znanja posameznika, ampak od usklajenega delovanja vseh členov v verigi – od bank, regulatorjev in policije do digitalnih platform in telekomov," pa je prepričana Tanja Piškur iz Zveze potrošnikov Slovenije. Poudarila je še, da potrošniki potrebujejo ne le informacije, temveč tudi sistemsko zaščito in enostavne poti do pomoči v primeru zlorabe.
Goljufi ciljajo na dostop do mobilnih naprav
Predstavnik Uprave kriminalistične policije David Gracer je povedal, da je na policijo od leta 2020 bilo prijavljenih več kot 8.000 primerov spletnih goljufij, prevaranti pa so povzročili že za 130 milijonov evrov škode.

"Goljufi, ki kličejo za investicijske goljufije, ne govorijo slovenskega jezika. Običajno že poznajo ime tistega, ki ga kličejo in tako vzbudijo pozornost. Že v samem začetku obljubijo nek dobiček iz naslova investicij v kripto sredstva," je povedal. Dodaja, da ljudje velikokrat verjamejo obljubam goljufov, ki pa ciljajo na to, da si žrtve na mobilne naprave namestijo aplikacije za izplačilo sredstev.
Čedalje več goljufij
"Vsakdo, ki ma na mobilno napravo nameščeno spletno banko je ranljiv. Takšne aplikacije ne omogočajo izplačila sredstev, ampak omočajo oddaljen dostop do telefona žrtev," je opozoril Gracer in še povedal, da na tak način goljufi dobijo dostop do spletnih bank žrtev in odtujijo kolikor lahko.
Na policiji ugotavljajo čedalje več takšnih primerov goljufij, pri katerih storilci skušajo pridobiti nadzor nad mobilnimi napravami žrtev. "Pred leti smo obravnavali več primerov, v katerih so goljufi žrtve nagovarjali, da jim nakažejo sredstva. Dandanes je več takšnih spletnih goljufij, pri katerih storilci pridobijo dostop do spletnih bank žrtev," poudarja Gracer.
Obenem opozarja, da naj ljudje, ki dobijo klic o uspešni investiciji v kriptovalute, nemudoma odložijo slušalko. "Predvsem pa ne nameščajte ničesar na vaše mobilne naprave," je bil jasen.
Sredstva oškodovancev niso vedno izgubljena
Tistim, ki ugotovijo, da so bili oškodovani, Gracer predlaga takojšnje ukrepanje: "Zadevo takoj prijavite svoji banki, v naslednjem koraku pa policiji. Policija lahko namreč v sodelovanju z Uradom za preprečevanje pranja denarja marsikatero pravočasno prijavljeno transakcijo tudi zavaruje."
Goljufi pridobljena sredstva najprej nakažejo denarnim mulam, ki morajo nato čimprej sredstva bodisi nakazati naprej, bodisi z bankomatov dvigniti gotovino. "V kolikor so sredstva nakazana na bančne račune v Sloveniji, lahko Urad za preprečevanje pranja denarja te transakcije zaustavi, policija pa sredstva na podlagi odredbe sodišča ta sredstva tudi vrne oškodovancem," je bil jasen.
Opozoril je še, naj ljudje ne nasedajo ponudbam o hitrih in visokih dobičkih, za katere ni potrebno narediti ničesar.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se