Sončki na obisku v OŠ Toneta Pavčka
25. marec ni bil le poseben dan za mamice. Učenci 1. triade OŠ Toneta Pavčka iz Mirne Peči so dobili prav poseben obisk.
Obiskali so jih člani društva Sonček Dolenjske in Bele krajine: Mojca, Sašo, Joško, Anže in Jan, spremljali pa sta jih Violeta in Milena. Učencem so razložili kaj je cerebralna paraliza in druge možganske okvare, zaradi katerih so drugačni od njih. Poudarili so dejstvo, da cerebralna paraliza ni bolezen, pač pa stanje in da so ljudje s posebnimi potrebami polnopravni člani družbe, ki lahko delujejo v okviru svojih zmožnosti.
Člani društva Sonček so učencem pripovedovali o svojih vsakodnevnih dogodivščinah, o različnih življenjskih izkušnjah in dejavnostih, s katerimi se ukvarjajo. Razložili so jim, kaj vse zmorejo, kako lahko smučajo, igrajo košarko, odbojko, bocco, plešejo,... Na koncu sta člana društav Sonček tudi zaplesala na invalidskih vozičkih.
Ob njihovem obisku so učenci razmišljali:
"Če vidimo invalida, ki ima težave na tekočih stopnicah, mu pomagamo."
"Invalidi lahko na vozičku igrajo košarko. Lahko smučajo. Tega nisem vedel."
"Zanimivo mi je bilo, ko sta Mojca in Sašo zaplesala."
"Osebe s posebnimi potrebami lahko kakšno stvar še bolje delajo kot mi, ki hodimo."
"Anže je odlično računal!"
"Med seboj si moramo pomagati."
"Mojca se veliko vozi z vlakom. Vozi se tam, kjer se vozijo kolesa."
"Najbolj mi je bilo všeč, ko ste vsi povedali, kako vam je. Tudi če ste na vozičkih, ste še vedno ljudje in enaki nam."
"Najbolj mi je bilo všeč, ko ste pripovedovali o svojem življenju. Naučil sem se, da življenje ni tako lahko."
"Všeč mi je bilo, da ste nas obiskali. Nisem vedela, kaj vse zmorete. Naučila sem se, da moram prijateljstvo deliti s prijatelji, ki jih še ne poznam."
Obisk članov društva Sonček je nadaljevanje novoletnega sodelovanja in druženja z učenci 2. b razreda Osnovne šole. S predstavitvijo življenjskih zgodb člani društva osveščajo, da je potrebno delovati proti predsodkom, ki še vedno obstajajo v družbi, ko gre za ljudi, ki so prizadeti in zaradi tega drugačni ter širiti poslanstvo Sončka.
Zadovoljstvo je bilo obojestransko. Učenci so druženje želeli nadaljevati s skupno igro, Sončki pa so kar težko zapustili šolo. Polni pozitivnih občutkov, ponosni tudi nas, da so se lahko predstavili in kljub začetni tremi to dobro opravili, so obljubili: "Še se bomo družili."
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
