Afera Fotopub: "Žrtve lahko dobijo občutek, da njihova zgodba ni pomembna"
Afera Fotopub odpira vprašanje, kako večletni sodni postopki vplivajo na žrtve spolnega nasilja in njihovo zaupanje v institucije. Pogovarjali smo se z dr. Jasno Podreko.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Skoraj štiri leta po izbruhu afere Fotopub se je pred dnevi začelo sojenje oziroma predobravnavni narok proti Dušanu Josipu Smodeju.
Smodej se ga ni udeležil, čeprav je pred tem je za N1 napovedal prihod in da se bo izrekel za nedložnega. Sodnici je dan pred narokom poslal elektronsko sporočilo, v katerem je pojasnil, da zaradi dela v Franciji ne more priti na sodišče. Med možnostmi za udeležbo je omenil videokonferenco oziroma predlagal, da mu stroške poti v Slovenijo krije kar sodišče.
Predobravnavni narok so preložili na 3. julij, vendar ne zaradi njegove odsotnosti, temveč zaradi obrambe, ki naj ne bi imela dovolj časa za seznanitev s celotnim sodnim spisom. Smodeju obtožnica očita spolno nasilje, omogočanje uživanja prepovedanih drog in povzročitev telesnih poškodb. Očitke Smodej ves čas zanika.
Afera je izbruhnila avgusta 2022 po anonimnih pričevanjih na družbenih omrežjih o domnevnem spolnem nasilju, omamljanju žensk z drogami in drugih zlorabah. Kriminalisti so v preiskavi opravili več kot 80 razgovorov in pregledali več kot 5000 spletnih objav, tožilstvo pa je nato vložilo obtožnico zaradi kaznivih dejanj na škodo dveh domnevnih žrtev.
Ker je od prvih javnih razkritij minilo že skoraj štiri leta, od vložitve obtožnice pa leto dni, se odpira vprašanje, kaj tako dolgotrajni sodni postopki pomenijo za žrtve spolnega nasilja. O tem smo se pogovarjali s sociologinjo dr. Jasno Podreka, ki se posveča preučevanju nasilja nad ženskami.
Že sama prijava resna preizkušnja
Dolgotrajni sodni postopki po besedah sociologinje za osebe, ki prijavijo spolno nasilje, predstavljajo pomembno dodatno breme. Že sama odločitev za prijavo je namreč pogosto izjemno zahtevna in povezana s številnimi stiskami, občutki sramu, strahovi ter dvomi o tem, ali jim bo kdo verjel. "Mnoge žrtve se že pred prijavo sprašujejo, ali bodo njihove izkušnje obravnavane resno in ali jih bo sistem zmogel zaščititi."
Če nato postopki več let ne napredujejo ali pa se zdi, da stojijo na mestu, lahko to po njenih besedah dodatno poglobi občutke nemoči in razočaranja. "Pri številnih se pojavi občutek, da njihova zgodba ni pomembna, da njihov primer ni prioriteta ali celo, da so bili njihovi prvotni strahovi upravičeni. Takšne izkušnje lahko vodijo v izgubo zaupanja v institucije ter v občutek nemoči in razočaranja nad sistemom," dodaja.
Podreka ob tem poudarja, da posledice dolgotrajnih postopkov ne zadevajo le tistih, ki so nasilje prijavile, temveč vplivajo tudi na širše družbeno okolje.
"Takšni primeri pošiljajo sporočilo tudi drugim žrtvam spolnega nasilja, ki spremljajo odzive institucij in se same odločajo, ali bodo nasilje prijavile. Če dobijo občutek, da bodo morale na obravnavo čakati več let ali da njihove zgodbe nimajo zadostne teže, se lahko odločijo, da nasilja sploh ne bodo prijavile. Pri spolnem nasilju je namreč občutek, da bo oseba slišana, zaščitena in obravnavana pravočasno ter z vso potrebno resnostjo, eden ključnih dejavnikov zaupanja v sistem in pripravljenosti za iskanje pomoči," je poudarila.
Ponovno obujanje travmatičnih izkušenj
Posebno breme za žrtve predstavlja tudi dejstvo, da morajo o dogodkih pogosto govoriti več let po tem, ko naj bi se zgodili. Po besedah sociologinje pri tem ne gre zgolj za vprašanje spomina, temveč za ponovno soočanje s travmatičnimi izkušnjami.
"Ponovno obujanje izkušenj spolnega nasilja je lahko za številne žrtve zelo obremenjujoče, še posebej kadar se to dogaja večkrat in skozi daljše časovno obdobje. Pri tem ne gre zgolj za vprašanje spomina, temveč za ponovno soočanje z dogodki, ki so bili pogosto travmatični."
Takšno ponovno vračanje k dogodkom lahko spremljajo različne oblike psihološke stiske.
"Mnoge žrtve opisujejo občutke tesnobe, strahu, nemoči ali ponovne izpostavljenosti. Dolgotrajni postopki lahko povečajo tveganje za sekundarno viktimizacijo, torej za dodatno stisko, ki ne izhaja več neposredno iz samega nasilja, temveč iz načina obravnave znotraj institucij. Zato je izjemno pomembno, da postopki potekajo čim bolj občutljivo, strokovno in z upoštevanjem potreb oseb, ki pričajo."
"Ostajajo ujeti med preteklostjo in pričakovanjem razpleta"
Sama dolgotrajnost postopkov povzroča tudi dolgotrajno negotovost glede razpleta, kar dodatno vpliva na psihološko počutje žrtev. "Raziskave kažejo, da lahko dolgotrajna negotovost pomembno vpliva na psihološko počutje žrtev. Mnogi opisujejo občutek, da primera ne morejo zares zaključiti in da ostajajo ujeti med preteklostjo in pričakovanjem razpleta."
Po njenem mnenju je lahko prav negotovost eden najbolj obremenjujočih vidikov sodnega postopka.
"Čakanje na sodni epilog pogosto pomeni tudi dolgotrajno izpostavljenost medijski pozornosti, družbenim odzivom in vprašanjem, ali bo njihova izkušnja sploh prepoznana in obravnavana kot relevantna. Za nekatere žrtve je prav negotovost eden najbolj obremenjujočih vidikov postopka."
Pogosto izpostavljene stigmatizaciji
V javnosti se pojavljajo informacije, da bi lahko bila zaslišanja prič zaprta za javnost, za kar so zaprosile tudi priče same. Takšni zaščitni ukrepi so po mnenju sogovornice v primerih spolnega nasilja zelo pomembni, saj so namenjeni predvsem zaščiti dostojanstva, zasebnosti in psihološke varnosti oseb, ki pričajo.
"Pri spolnem nasilju so takšni ukrepi še posebej pomembni, saj gre za kazniva dejanja, pri katerih so žrtve pogosto izpostavljene stigmatizaciji, javnemu izpostavljanju, dodatni viktimizaciji in obtoževanju."
Takšni ukrepi lahko zato pomembno vplivajo tudi na pripravljenost ljudi za sodelovanje v postopku. "Če osebe vedo, da bodo njihove izjave obravnavane v zaščitenem okolju, se pogosto lažje odločijo za sodelovanje v postopku in bolj odprto spregovorijo o svojih izkušnjah. Takšni ukrepi zato ne ščitijo le posameznika, temveč prispevajo tudi k kakovosti samega sodnega postopka."
Širše vprašanje dostopnosti in učinkovitosti
Primer Dušana Smodeja je pred leti sprožil obsežno javno razpravo o spolnem nasilju in razmerjih moči. Podreka meni, da zato odpira tudi širše vprašanje dostopnosti in učinkovitosti pravnega varstva za žrtve.
"Vsak dolgotrajen postopek na področju spolnega nasilja odpira vprašanje dostopnosti in učinkovitosti pravnega varstva za žrtve. Čeprav je pomembno poudariti, da mora vsak postopek potekati zakonito in temeljito, dolga časovna obdobja med prijavo in sodno obravnavo lahko v javnosti ustvarjajo občutek počasnosti sistema."
Posebej pomembno se ji zdi, kakšno sporočilo takšni primeri pošiljajo drugim žrtvam, ki razmišljajo o prijavi nasilja.
"Za druge žrtve je zelo pomembno, kakšne izkušnje imajo osebe, ki so nasilje že prijavile. Če prevladuje vtis, da bodo morale na razplet čakati več let, se lahko poveča nezaupanje v institucije in zmanjšuje pripravljenost za prijavo. Zato je za družbo pomembno, da ob zagotavljanju poštenega postopka hkrati stremi tudi k temu, da so postopki učinkoviti, pravočasni in občutljivi do potreb žrtev," opozarja sociologinja.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
