Kaj je socialna kapica in komu bi v Sloveniji prinesla višje plače?
Država želi, da bi premožnejši in tisti, ki imajo nekaj potenciala, ostali v državi. Pomagajo si tudi s socialnimi kapicami, ki pa postajajo politična in ekonomska tema.
Pravijo, da denar ni vse, je pa nujno potreben za učinkovito delovanje države in družbe. A če okolje podjetjem in tistim, ki imajo nekaj premoženja, ne ustreza, se hitro ozrejo po krajih, kjer jih predvsem manj obdavčijo. Zato si države prizadevajo, da bi ti ljudje vseeno ostali doma. Eden od instrumentov je tudi tako imenovana socialna kapica.
Plačilo le do določene plače
To je ekonomsko-davčni ukrep, ki je povezan z omejevanjem plačevanja socialnih prispevkov pri visokih plačah. Z drugimi besedami to pomeni, da se prispevki za socialno varnost (pokojninsko, zdravstveno, zaposlovanje, starševsko varstvo) ne bi več obračunavali od celotne plače, ampak le do določene zgornje meje.
Če poenostavljeno ponazorimo: nekdo z 2000 evri bruto plače plačuje prispevke od vseh 2000 evrov, nekdo z 8000 evri bruto plače pa plačuje prispevke od vseh 8000. To seveda za tega z višjo plačo ni najbolj optimalno, socialna kapica pa postavi zgornjo mejo dohodka, od katerega plačuje prispevke.
Meja pri 6000 evrih bruto?
S socialno kapico, kjer bi bila meja na primer postavljena pri 6000 evrih bruto, bo oseba prispevke plačeval do tega zenska, čeprav bi imela seveda višjo plačo. Tako bi ljudje z visokimi plačami plačevali manj prispevkov in na koncu dobili višjo neto plačo.
Zagovorniki socialne kapice pravijo, da ta pomaga pri zmanjšanju davčnih obremenitev saj naj bi imela Slovenija trenutno visoko obremenjene plače, posebej pri visoko kvalificiranih kadrih. S tem bi se zmanjšal odhod strokovnjakov v tujino, povečala bi se konkurenčnost podjetij in bi ta še lažje zaposlovala strokovnjake, ki bi jih privabila z višjimi plačami.
Gospodarstvo bi tako delovalo z visoko dodano vrednostjo saj bi se povečala vlaganja v razvoj tehnoloških podjetij in tistih, ki zahtevajo veliko specifičnega znanja.
Nasprotniki imajo svoje argumente
A ne manjka niti nasprotnikov, ki seveda navajajo svoje argumente: s socialno kapico se v socialne blagajne tako načrpa manj denarja kot bi se ga sicer, manj prispevkov pa pomeni manj denarja za pokojnine, zdravstvo in socialne transferje.
To pomeni slabljenje solidarnostnega sistema, pri katerem bogatejši prispevajo več, storitve pa so za vse enake. Solidarnostna kapica tako za nasprotnike pomeni le korist za najbogatejše oziroma bi imela koristi le manjša skupina najbolje plačanih zaposlenih.
O njej govorimo že 20 let
Prve ideje o socialni kapici so se pri nas porodile po letu 2000 in naj bi bila del takratne davčne reforme, a do uresničitve uveljavljanja ni prišlo. Razprave so se nadaljevale tudi po 2010, ko je bilo govora o meji med 3000 in 6000 evrov, a takrat tudi niso ukrepali predvsem zaradi nasprotovanja sindikatov in v skrbi za javne finance.
Tudi v naslednjih letih so idejo o socialni kapici občasno še obudili, a kaj več kot o razpravi ni bilo storjenega, največji poskus uveljavitve pa je prišel leta 2021 s omenjanjem tako imenovane delne socialne kapice, ki bi veljala za plače nad 6000 evri bruto.
Za en odstotek zaposlenih
Gospodarstvo je takrat ta ukrep podprlo, sindikati in opozicija pa so bili proti. Zato ukrep ni bil uveljavljen in še danes Slovenija nima socialne kapice, čeprav se o njej pogovarjajo tako rekoč od vsaki davčni reformi.
Še vedno ji zelo nasprotujejo sindikati, tehnično je ta ukrep izvedljiv, težava je predvsem finančna in politična.
A koliko ljudi pri nas bi dejansko imelo koristi od tega finančnega ukrepa? Najpogosteje se omenja ravno meja 6000 evrov bruto plače, po nekaterih podatkih pa naj bi ukrep dejansko pomagal enemu odstotku zaposlenih, v preteklosti pa so izračunali, da naj bi s tako socialno kapico na leto nabrali za približno 135 milijonov evrov manj prispevkov. Posameznik z visoko plačo pa bi tako dobil nekaj sto evrov višjo plačo.
V tujini je običajna
Nekatere države pa imajo socialno kapico že vključeno v svoj finančni davčni sistem, sem sodijo na primer Avstrija, Nemčija, Francija, Češka ali Slovaška, ko prispevki za pokojnine ali zdravstvo prenehajo rasti nad določeno plačo
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.