MPA

Gospodarska rast se umirja, industrijska proizvodnja pada, dobički v večini panog se krčijo. Kakšen preobrat ponujajo politične stranke pred bližnjimi volitvami?

Na posvetu Slovenija 2035 – od programov do ukrepov, ki sta ga organizirali Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Slovenska tiskovna agencija, so svoje poglede predstavili predstavniki strank, ki jim ankete kažejo najbolje.

Ohlajanje gospodarstva: številke niso spodbudne

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je poudarila, da ko gospodarstvo diha s polnimi pljuči, lažje diha celotna družba. Prav zato je po njenem mnenju ključno, da pred volitvami slišimo jasne odgovore, kako zagotoviti konkurenčno in stabilno poslovno okolje.

Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc je predstavil podatke:

• gospodarska rast je bila lani 1,1 odstotka, najnižja po letu 2020,

• industrijska proizvodnja v predelovalnih dejavnostih se je v treh letih skrčila za 4,4 odstotka,

• realni dobički so se med letoma 2022 in 2024 znižali za 16 odstotkov,

• Slovenija je na lestvici konkurenčnosti IMD v dveh letih zdrsnila za osem mest,

• investicije so se sicer zmerno povečale, a dinamika izvoza peša.

Gibanje Svoboda

Klemen Boštjančič iz Gibanja Svoboda meni, da položaj ni tako katastrofičen, kot ga prikazujejo nekatera združenja. Država mora po njegovem zagotoviti okolje za razvoj strateških panog, kot sta biotehnologija in farmacija.

MPA

Podpira cilj 100.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega do leta 2040, kar bi pomenilo približno triodstotno gospodarsko rast. Zavzema se tudi za uvedbo socialne kapice.

SDS

Andrej Šircelj iz Slovenske demokratske stranke (SDS) napoveduje razbremenitev gospodarstva: zvišanje splošne dohodninske olajšave na 8.500 evrov, ukinitev petega dohodninskega razreda, uvedbo socialne kapice, poenostavitev investicijskih ter R&R olajšav, nižje davčne stopnje.

Pri SDS bi tudi olajšali poslovanje normirancev, upokojencev in študentov.

NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča

Jernej Vrtovec iz koalicije Nova Slovenija (NSi), SLS in Fokus Marka Lotriča zagovarja spremembo družbene klime do podjetništva. Predlaga preoblikovanje davka od dohodkov pravnih oseb, spremembo dohodninske lestvice z najvišjo stopnjo 42 odstotkov, uvedbo socialne kapice.

MPA

Demokrati Anžeta Logarja

Za takojšnjo uvedbo socialne kapice pri 2,5-kratniku povprečne plače se je zavzel tudi Anže Logar iz stranke Demokrati Anžeta Logarja.

Predlaga še štiriletno proračunsko načrtovanje, pri katerem bi rast porabe na prednostnih področjih vezali na inflacijo in gospodarsko rast. Opozarja tudi na težave pri umeščanju v prostor ter predlaga združitev soglasodajalcev v en organ.

MPA

Socialni demokrati

Matevž Frangež iz Socialnih demokratov (SD) zagovarja moderno industrijsko politiko z vlaganji v razvojno infrastrukturo in nove izdelke ter aktivno pripravo na evropski sklad za konkurenčnost. Do socialne kapice je zadržan. Po njegovem spremembe davkov ne smejo biti nepremišljene.

MPA

Levica in Vesna

Luka Mesec iz koalicije Levica in Vesna predlaga industrijsko strategijo z jasno določenimi prioritetnimi panogami.

Zavzema se za vključevanje zaposlenih v lastništvo podjetij ter za davčno reformo z večjim poudarkom na obdavčitvi premoženja (npr. praznih stanovanj) in razbremenitvi dela.

Razvojni sklad, gospodarske cone in natalitetni sklad

Vladimir Prebilič iz stranke Prerod - Stranka Vladimirja Prebiliča predlaga ustanovitev razvojnega sklada za zadržanje inovativnih podjetnikov v Sloveniji, nižje obdavčenje dela ter več vlaganj v znanost, raziskave in modernizacijo šolstva.

Andrej Perc iz stranke Resni.ca bi ustanovil posebne gospodarske cone po vzoru tujine, kamor bi skušali privabiti globalne igralce, kot je Tesla, proizvajalce gorivnih celic ali dronov.

MPA

Za povečanje natalitete predlaga tudi poseben sklad za vsakega rojenega otroka, v katerega bi država mesečno vplačevala 100 evrov, sredstva pa bi bila namenjena izobraževanju, podjetništvu ali reševanju stanovanjskega vprašanja.