Zakaj vozniki zapeljejo v napačno smer na avtocesti?
Vedno večji promet in nezbranost za seboj potegneta tudi vedno večjo nevarnost, da voznik na avtocesti zapelje v napačno smer. Pogosto se take nesreče končajo tragično.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Avtoceste veljajo za ene najbolj varnih v celotnem cestnem omrežju, a so na drugi strani zaradi večjih hitrosti nesreče praviloma tudi veliko hujše.
Nedavno se je na štajerskem kraku avtocestnega križa končal tragično, ko je tujec ponoči zapeljal v napačno smer
Upoštevanje pravil ne bi smelo biti prevelika težava, a sem ter tja se zgodi, da vozniki počnejo nerazumne napake. Obračanja ali vožnja v nasprotno smer, ustavljanje na voznem pasu, hoje preko avtoceste in podobno so napake, ki imajo lahko hude posledice.
Prijav je več kot dejanskih dogodkov
Vožnja v nasprotno smer in nato tudi trmasto vztrajanje na svoji (napačni) poti ni tako redek pojav. Policija in Dars na leto zabeležita med 150 in 200 prijavami voženj v nasprotno smer, a eno je prijava (te so pogosto lahko tudi lažne ali pa vozniki napako pravočasno popravijo), drug pa dejanski dogodki, ki jih potrdijo nadzorne kamere ali policijske patrulje.
Število dogodkov vožnje v nasprotno smer v zadnjih letih ostaja relativno stabilno oziroma celo rahlo upada, predvsem na račun izboljšane signalizacije. Letno lahko potrdijo od 40 do 60 primerov, samo v letu 2022 pa so potrdili kar 72 primerov.
Policija natančnih podatkov sicer ne beleži, na voljo so le podatki, ko je gre za prekršek. »V letu 2023 je bilo obravnavanih 14 kršitev vožnje v napačno smer, v letu 2024 je bilo devet kršitev, v letu 2025 petnajst in v letošnjem letu štiri kršitve,« so povedali na policiji.
Na AVP pa so pred časom povedali, da obstaja pet tipov nastanka voženj v nasprotno smer na avtocestah in hitrih cestah. Prvi je, da vozniki že na priključku naredijo napako in zapeljejo v napačen uvoz. Drugi je, da zapeljejo v pravilen priključek in se nato zmedejo in zavijejo v napačno smer (proti prometu oziroma na levo). Tretji način je, da se zmedejo, recimo na počivališču in ga napačno zapustijo in odpeljejo v smeri, iz katere so prišli. Četrti način je, da zgrešijo izvoz ali razcep in potem, kar na avtocesti obrnejo, da bi »ujeli« pravi izvoz. Peti tip pa je, da obrnejo na odprtem odseku avtoceste, ko ugotovijo, da se peljejo drugam, kot so želeli.
Večinoma vozniki sami opazijo napako, a ne vsi
Veliko nesreč se na srečo konča brez trčenja, takih naj bi bilo do 80 odstotkov primerov, ko vozniki ugotovijo lastno napako in jo tudi zelo hitro popravijo. Ali z umikanjem na odstavni pas, obrnejo in vozijo v pravo smer, kar je tudi zelo nevarno, ali pa celo na dovozni rampi zapeljejo vzvratno. A slednji ukrep lahko pride v poštev le v primeru, da so šele na začetku dovozne poti in da za njimi ni nobenega prometa.
Med posledicami vožnje v napačno smer pa lahko omenimo tudi le škodo na vozilih ali nastopijo le lažje poškodbe potnikov. V primeru, ko se vozili oplazita ali pa voznik, ki se umika napačno vozečemu vozilu, ob tem poškoduje svoje vozilo s trkov v zaščitno ogrado.
Žal pa se take napake voznikov končajo tudi tragično. Čelna trčenja pri velikih hitrostih, ko je skupna hitrost naleta pogosto nad 200 km/h, pomenijo, da so poškodbe skoraj vedno hude ali smrtne. V povprečju v Sloveniji zaradi vožnje v nasprotno smer na leto umrejo do trije udeleženci v prometu, v zadnjem primeru na Štajerskem sta umrla dva, voznik, ki je napravil napako, in sopotnica v vozilu, ki je pravilno pripeljalo po svojem pasu. Običajno pa je na leto tudi več deset ljudi poškodovanih. V 2022 pa so zabeležili sedem smrtnih žrtev.
Pogosto tako napako spremljajo alkohol, neizkušenost, zmedenost ali zdravila
Pri vožnji v napačno smer gre torej praviloma vedno za hude napake voznikov. Ena od ugotovitev je, da med prekrškarji ni voznika, ki bi »samo spregledal prometno signalizacijo«, ampak so bile prisotne tudi druge že naštete motnje.
Na Darsu so še pojasnili, da sta pogosta spremljevalca vožnje v napačno smer tudi alkohola ali druge prepovedane substance, jemanje zdravil, utrujenost, včasih tudi starost. V letu 2022 so bili trije povzročitelji nesreč s smrtnim izidom starejši od 78 let. »Voznik, ki je popolnoma trezen, zdrav in priseben, redko naredi takšno napako. Če pa se mu ta napaka že pripeti, pa praviloma ravna odgovorno in se ustavi, poišče pomoč in naredi vse, da prepreči prometno nezgodo,« pravijo na Dars.
Večja težava pa so tisti vozniki, ki zaradi kakršne koli druge motenje enostavno obrnejo vozilo na avtocesti ali vozijo vzvratno. Takrat ali se niti ne zavedajo, kaj delajo ali pa v paniki reagirajo nerazumno. Če bi na primer zgrešili pravi izvoz, je edino pravilno, da se odpeljejo do naslednjega in se tam varno nato spet zapeljejo v drugo smer. Nekaj dodatnih prevoženih kilometrov ni nič v primerjavi s človeškimi življenji.
Veliko priključkov, več možnosti za napako
Slovenske avtoceste so precej razvejanje in imajo veliko priključkov, ki si sledijo na sorazmerno kratkih razdaljah. Tudi zato verjetno največ primerov zabeležijo ravno na ljubljanskem obroču (zaradi gostote priključkov) ter na primorskem in štajerskem avtocestnem kraku (večji pretok prometa, utrujenost tranzitnih voznikov).
DARS sicer upravlja približno 625 kilometrov avtocest in hitrih cest, na njih je okoli 150 priključkov, ki skupaj v dolžino merijo več kot 140 kilometrov, in 12 avtocestnih razcepov. Zato so nadgradili posamezne lokacije števcev prometa v detektorje voženj v nasprotno smer.
Kot posebej izpostavljene pa ocenjujejo priključke, ki so oblikovani kot deteljica, tam sta uvozni in izvozni pas blizu skupaj, v preteklosti so zaradi tega več primerov zabeležili na dolenjskem kraku in okoli Maribora, a so jih z leti s spremembami in varnostnimi ukrepi popravili.
Slaba vidljivost še dodatno poslabša razmere na cesti
Pogosto na to vpliva tudi slaba vidljivost in če sta uvoz in izvoz eden zraven drugega, je zelo enostavno narediti tako napako. Ura ima namreč velik pomen, noč in zgodnje jutranje ure je statistično največja možnost, da se na cesti znajdejo tudi vozniki pod vplivom alkohola ali pa so za volanom zelo utrujeni. Takrat so ceste tudi bolj prazne, kar paradoksalno poveča možnost, da voznik ne opazi napake, saj nima nekega »vodiča« oziroma drugih vozil pred seboj, ki bi jim lahko sledil.
Slabo vidljivost povzročajo torej mrak, megla in močan dež, takrat so talne oznake in vertikalni prometni znaki še slabše vidljivi.
Ob koncih tedna ali praznikih pa je na cestah tudi več voznikov, ki običajno ne vozijo veliko po avtocestah in se zato še hitreje zmedejo.
Prometnih znakov in opozoril ne manjka
A kako preprečiti napake voznikov oziroma jih opozoriti, da vozijo v napačno smer? Najpogostejši ukrep je dobro viden velik prometni znak »roka«, sledijo različne talne označbe. Poleg tega so pogosta opozorila na portalih nad avtocestami, ki predvsem opozarjajo voznike, ki se približujejo nevarnemu vozniku, preko radijskih postaj pa tudi lahko obvestijo o nevarni vožnji. Ponekod so celo med obema pasovoma, torej uvoznem in izvoznem, ki prej nista bila fizično ločena, so namestili nižjo ogrado, da bi le preprečili vozniku zavijanje na napačen pas.
Drugih rešitev tudi ni malo rešitev, od še bolj vpadljivih svetlobnih opozoril, dodatnih tipal, pa raznih mehanskih ovir, ki bi ob napačni vožnji celo predrle pnevmatike prekrškarju in podobno.
Vsekakor pa velja, da če že zapeljete v nasprotno smer, takoj vozilo ustavite na odstavnem pasu in okličete na pomoč, nikoli pa ne obračajte sami na avtocesti. Če pa naletite na tako vozilo, se mu umaknite na desni vozni pas in vozite v koloni ter takoj, ko je dovolj varno, o tem obvestite informacijski center 113.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
