Arhiv NTRC

Velikonočnica je bila v Sloveniji odkrita konec 19. stoletja. Prve najdbe so bile prezrte in hitro pozabljene. Šele v obdobju med obema vojnama, ko je nanjo opozoril botanik Viktor Petkovšek, je postalo rastišče na Boču bolj znano. Še pred objavo Petkovškovega prispevka v Biološkem vestniku je bila ta vrsta vpisana v seznam zavarovanih rastlin.

Od 60. let 19. stoletja se je močno povečalo število ljudi, ki so obiskovali rastišče, mnogi so rastlino izkopavali oz. nabirali. »Marsikdo misli, da je najboljši varuh narave, če tako redko rastlino preseli na vrt. To je še vedno največji pritisk, ki ogroža rastlino na Boču,« je v okviru predavanja ob 70-letnici proučevanja in obiskovanja tamkajšnjega rastišča dejal izredni profesor na Katedri za botaniko in fiziologijo rastlin na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Nejc Jogan.

Povedal je, da je nižinsko nahajališče velikonočnice v Boletini pri Ponikvi bogatejše, medtem ko na Boču razmere niso tako rožnate. Čeprav je rastišče zadnjih nekaj desetletij varovano z ograjo, to ne pripomore, da bi zaščitena rastlina bolje uspevala. Po Joganovih besedah biologi in naravovarstveniki namreč še danes ne vedo natančno, kaj bi ta rastlina potrebovala, da bi pri nas dolgoročno preživela.

Preobilne padavine

Preberite še ...

· Zaposlitev

Spoznajte inovativne pristope uvajanja na novem delovnem mestu

Na Madžarskem, Slovaškem, Moravskem in v vzhodni Avstriji so območja velike razširjenosti te rastline. Tam na posameznem travniku raste tisoč in več primerkov. Domačine spravlja vprašanje, katere suhe travnike naj sploh varujejo, v zadrego, saj velikonočnica raste na veliko mestih.

Eden od razlogov, za kaj pri nas velikonočnici kaže vedno slabše, so preobilne padavine. Tej stepski rastlini namreč ustreza od 500 do 750 milimetrov padavin letno. Pri nas v najbolj sušnih predelih države zabeležimo več kot 800 milimetrov padavin letno, na Boču letno pade celo od 1200 do 1300 milimetrov padavin. »To pomeni, da je na Boču skoraj dvakrat toliko padavin kot v predelih, kjer se velikonočnica dobro počuti,« je poudaril Jogan. Dodal je, da padavine močno vplivajo na vegetacijo in na to, ali bo rastlina na nekem mestu lahko obstala ali ne. Da bi tla dobro sprejela veliko padavin in da bi blažila izdatno zalivanje rastline, bi morala biti bolj kamnita in prepustna. Na Boču je količina humusa iz leto v leto večja, prepustnost tal je zaradi tega vedno manjša. To po besedah izrednega profesorja pomeni, da se velikonočnici v Boletini pri Ponikvi in na Boču ne godi najbolje.

Foto: Ivan Borovnik

Preberite več v Novem tedniku