Škofljica še naprej v kolonah: kdaj bo vendarle stekla gradnja?
Prometne zagate grenijo življenje tudi domačinoma na Škofljici. Odgovorni o ceni projekta prenove ne želijo govoriti, pridobivanje zemljišč pa je največja težava.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Prebivalci Kočevja, Ribnice, Velikih Lašč in Škofljice že dolga leta poslušajo obljube o razvojni osi 3a, ki naj bi jugovzhod Slovenije hitreje povezala z Ljubljano in avtocestnim omrežjem. Čeprav se na nekaterih odsekih projekti vendarle premikajo, bo do celotne prometne povezave preteklo še kar nekaj časa.
Dve fazi gradnje
Največja težava ostaja Škofljica, kjer vozniki vsak dan izgubljajo čas v kolonah. »Med peto in sedmo uro zjutraj skoraj vedno stojimo. Druge normalne poti praktično ni,« pravijo vozniki, ki se vsak dan drenjajo na omenjenem odseku na Škofljici.
Na ministrstvu za infrastrukturo napovedujejo, da bi se lahko razmere začele izboljševati že letos. Na glavni cesti G2-106 je namreč predvidena gradnja podvoza pod železniško progo, s katerim bodo ukinili zdajšnji nivojski železniški prehod. Projektna dokumentacija je pripravljena že od leta 2022, trenutno pa potekajo odkupi zemljišč in objektov.
»Ureditev podvoza na Škofljici bo potekala v dveh fazah. V prvi fazi je predvidena izvedba dveh krožišč in dela Šmarske ceste, v drugi fazi pa sama izvedba podvoza pod železniško progo. Trenutno so pridobljena zemljišča le za prvo fazo. V pripravi je sporazum o sofinanciranju med DRSI in občino Škofljica, V naslednjih mesecih je predvidena priprava in objava razpisa za gradnjo. Izvedba druge faze, pa je odvisna od pridobitve preostalih zemljišč in nato od zagotovitve sredstev v državnem proračunu,« so povedali na DRSI.
Vse je bilo pripravljeno že 2019
Projekt je pripravljen za začetek gradnje. V zadnjih štirih letih so, kot je povedal župan občine Škofljica Primož Cimerman, so projektu posvetili ogromno energije, sestankov, pogovorov, da bi se lahko začelo graditi. »Časovnica je izvedljiva, če se takoj prične z razpisom za izvajalca in če ima država rezervirana sredstva, kar pa ni odvisno od nas. Lahko bi delali tudi ponoči, a je birokratskih ovir še vedno preveč.«
In dodaja, da je bil projekt že pripravljen za gradnjo, tudi sredstva so bila rezervirana in se je vse ustavilo leta 2019. »O razlogih bi morali vprašati bivšega župana, ki je to zaviral. Najverjetneje zaradi prevelikega deleža sofinanciranja občine,« še pravi župan Cimerman.
Rekonstrukciji morajo slediti tudi ceste
Gre torej za precej obsežen poseg, ki ne vključuje le gradnje podvoza. Preuredili bodo tudi odseke glavne ceste med Škofljico in Šmarjem-Sapom ter regionalne ceste proti Šmarju. Načrtovani so dve novi krožišči in ostala infrastruktura.
Kot pravijo na občini Škofljica, s tem projektom dobesedno rešujejo problem prometa celotne regije. Sicer občina dobi infrastrukturo, ampak meni, da je delež plačila za občinski proračun velik in pobere sredstva za druge investicije. »Ker pa se rešuje regijo, iščemo možnosti večjega dela investiranja države, saj rešujemo vse občine do Kolpe. Razen če uvedemo cestnino za vse, ki se vozijo skozi Škofljico? To je seveda šala, a ko upoštevamo širši interes, bi morala država zagotoviti dodatna sredstva. V našem primeru je to problem za do 100.000 prebivalcev.«
Zato tudi oni, tako župan Cimerman, z nestrpnostjo čakajo dan, ko se bo začelo delati, in zagotavlja, »da bom vsak dan na gradišču in nadziral izvajanje, da ko in če pride do problema, ga začnemo takoj reševati.«
O stroških projekta lahko le ugibamo
Vrednost projekta je po nekaterih predvidevanjih ocenjena na okoli 20 milijonov evrov, čeprav na DRSI o zneskih ne želijo govoriti. »Ker je razpis za gradnjo v pripravi in bo v naslednjih mesecih tudi objavljen, podatkov o ocenjenih vrednostih ne objavljamo,« so pojasnili.
Za zdaj so odkupljena zemljišča za prvo fazo gradnje, kot pojasnjujejo na DRSI, je ravno pridobitev zemljišč ena največjih preprek pri gradnji: »Gradimo lahko, ko so za to izpolnjeni vsi pogoji, od dokumentacije s pridobljenimi mnenji oziroma soglasji do pridobljenih zemljišč in zagotovljenega denarja.
Zemljišča in dokumentacija zavlačujejo dela
Poleg podvoza je pripravljena tudi dokumentacija za gradnjo tretjega voznega pasu med Škofljico in Rašico ter med Smrjenami in Gradiščem. Zemljišča za ta odseka so že odkupljena, investicija pa je ocenjena na 10,4 milijona evrov. Tudi ta dela bi se lahko začela še letos, če bodo zagotovljena sredstva.
A kot pravi Primož Cimerman, je Slovenija na splošno preveč birokratska, predolgo trajajo vsi postopki, neusklajenost posameznih uradov je več kot očitna, vse to pa zahteva ogromno izgubljenega časa. »Ampak to ni stvar občine, to mora urediti vlada. Katerakoli,« je še prepričan Cimerman.
Škofljica se utaplja v prometu
Kot so povedali na DRSI, natančnega roka za dokončanje razvojne osi 3a še ni mogoče določiti. Posamezni odseki so namreč v različnih fazah. Za voznike, ki se vsak dan prebijajo skozi zastoje na Škofljici, pa to pomeni predvsem eno – na hitro in neposredno cestno povezavo z Ljubljano bodo morali še nekaj časa počakati.
In to kljub temu, da, po podatkih DRSI, odsek med Rudnikom in Škofljico dnevno prevozi skoraj 17.000 vozil.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
