Marko Vavpotič

Poteza velja za strateški hrvaški državni projekt, ki ga močno podpira hrvaški finančni minister Marko Primorac.

Prevzem v slovenski finančni industriji po poročanju medijev vzbuja pomisleke. Fina ima namreč zgodovino oviranja interesov slovenske države, natančneje Ljubljanske banke (LB). Agencija naj bi banki v preteklosti pomagala onemogočati dostop do več deset milijonov evrov terjatev, ki jih je LB imela do hrvaških podjetij.

Zgodovina primera sega v 90. leta prejšnjega stoletja. Ljubljanska banka je takrat na hrvaških sodiščih sprožila postopke za izterjavo neplačanih posojil in garancij. Pridobila je pravnomočne izvršbe, na podlagi katerih bi morala Fina, takrat še kot Zavod za plačilni promet (ZAP), v vlogi plačilnega agenta prisilno izterjati denar z bančnih računov dolžnikov.

Fina ocenila, da NLB ni upravičena do svojih terjatev hrvaških podjetij

Vendar je Fina to zavrnila. Po poročanju medijev so ocenili, da LB ni upravičena do denarja, ker da je svoje poslovanje že prenesla na Novo Ljubljansko banko (NLB) kot svojega pravnega naslednika. To je bila hrvaška interpretacija, ki jo je Slovenija vseskozi zavračala. Fina po sodni praksi ne bi smela presojati vsebine pravnomočnih sodb, temveč bi jih morala zgolj izvršiti.

Leta 1995 je LB proti Fini vložila tožbo zaradi nezakonitega ravnanja in povzročene škode. Vrednost zahtevka naj bi do leta 2017 narasla na okoli 2,5 milijona evrov. Vsa hrvaška sodišča, vključno z vrhovnim in ustavnim, so tožbeni zahtevek zavrnila iz formalnih razlogov, češ da LB nima aktivne legitimacije za vložitev tožbe. V vsebinsko presojo, ali je Fina ravnala nezakonito in povzročila škodo, se sodišča niso spustila.

Neuspešna je bila tudi meddržavna tožba, ki jo je Slovenija leta 2016, v času vlade Mira Cerarja, vložila proti Hrvaški na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). Z njo je zahtevala skoraj pol milijarde evrov odškodnine, a se je sodišče izreklo za nepristojno.

Da gre pri prevzemu borze za državni projekt, po navedbah medijev kaže tudi dejstvo, da nadzorni svet Fine vodi Ivana Radeljak Novaković, ki je zaposlena v kabinetu ministra Primorca. Minister Primorac pa je nedavno za časnik Delo v odzivu na pomisleke slovenske strani dejal: "Ne vidim nobenega logičnega in razumnega argumenta, ki bi nakazoval, da razvoj slovenskega trga kapitala ni v interesu Hrvaške."

Preberite več na  Necenzurirano.si