Dobra volja, otroški nasmeh, ljudski godci, dobri ljudje, šilce rujnega, dobrote iz peči. Tisti, ki ste bili v petek, 19. novembra, na sevniškem gradu, veste o čem pišem. Sevničani smo zadihali enotno in bili enotnih misli. Vesela sem, da je uspela ideja, ki v sebi nosi zgodovino, zgodbe ljudi in prihodnosti. V sebi nosim občutek zadovoljstva, ker so/smo dokazali, da sta enotnost in prostovoljstvo še vedno mogoči in nista ostanka starih časov. Prihaja iz srca in ne iz žepa, v katerem je prazna denarnica.

Sevniški otroci z Jerco in Sonjo so s svojim pristopom pokazali pot uspeha. Veseli me, da smo se sevniški učenci in učitelji s Tinetom Zupančičem pridružili projektu s prihodnostjo. Tine Zupančič je šestošolcem na konkreten in hudomušen način približal »sroto« voščenko, kot jo je v šali poimenoval in ostale sorte, ki jih je prispevalo Sadjarstvo Blanca. Pouk je ustvarjalen takrat, ko učenci sami konkretno izdelajo, sestavijo, zasadijo.

Osnovnošolski sevniški sadovnjak je potreben prenove. Ob pomoči Milene Mastnak smo lansko leto obrezali drevesa in si nabrali znanj in idej. Letos pa smo s pomočjo Tineta Zupančiča in v sodelovanju s KŠTM posadili tri sevniške voščenke, ki nam jih je podaril župan. Želimo si šolskega sadovnjaka, ki bo v večini skrbel sam zase. Otroci pa bodo njihovi obiskovalci v vseh letnih časih in ob njih spletali zgodbe, prijateljstva in mogoče ljubezni.