Arhiv DL

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

S premikom ure se začenja obdobje krajših ter hladnejših dni, slabšega vremena in upada motivacije za gibanje, so ob tem zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Dodali so, da se ob spremembi ure spremeni tudi razmerje vseh gibalnih vedenj - telesne dejavnosti, sedentarnega vedenja in spanja, ki skupaj sestavljajo 24-urno gibalno vedenje v enem dnevu.

Na NIJZ priporočajo, da ob spremembi ure na zimski čas ljudje jutranjo svetlobo izkoristijo za aktiven začetek dneva, ob čemer nižje temperature premagajo z ustreznimi toplimi oblačili. Na deževen in zelo mrzel dan pa naj tek in sprehod nadomestijo z gibanjem v zaprtih prostorih.

Poudarili so še, da redna vadba v hladnem okolju vpliva na izboljšan imunski sistem in s tem zmanjšano možnost za okužbo z nalezljivimi boleznimi. Prav tako hladno vreme med vadbo telo prisili, da dela bolj intenzivno, kar krepi srčno-žilno zdravje. Ob tem so na NIJZ spomnili še na naraven antidepresiven učinek telesne dejavnosti, med katero se poveča izločanje endorfinov, serotonina in dopamina, kar neposredno izboljšuje razpoloženje in zmanjšuje simptome sezonske depresije.

V Sloveniji smo začeli urine kazalce premikati leta 1983 s ciljem prihranka energije, od leta 2006 pa jih vsako zadnjo nedeljo v oktobru premaknemo za eno uro nazaj in vsako zadnjo nedeljo v marcu za eno uro naprej. Nasprotniki ukrepa sicer izpostavljajo, da premikanje kazalcev negativno vpliva na biološko uro ljudi, slabša njihovo razpoloženje in zdravje.

Evropska komisija je tako leta 2019 predlagala ukinitev premikanja ure že z letom 2021, pri čemer je odločitev o tem, kateri čas bodo uveljavile, prepustila državam članicam. Te dogovora še niso dosegle in v veljavi ostaja stari sistem.