Profimedia

Potem ko je mrzel polarni zrak v nedeljo zajel naše kraje, so se temperature minulo noč spustile pod ledišče povsod, razen na Goriškem in ob Obali. Najbolj mrzlo je bilo davi tik po sončnem vzhodu, med 6.30 in 7. uro, in sicer v pasu jasnine od Gorenjske do Bele krajine, je za STA povedal dežurni prognostik na Agenciji RS za okolje (Arso) Blaž Šter.

• Tudi do 10 stopinj pod ničlo: to so kraji, kjer je bilo zjutraj najhladneje

Najnižje temperature so izmerili na mraziščih Notranjske, nekje do minus sedem, minus osem stopinj Celzija, pa tudi v nekaterih alpskih dolinah, denimo na Jezerskem. Drugod so bile temperature v glavnem nekaj stopinj pod lediščem, je povedal Šter.

Po nižinah osrednje Slovenije so davi izmerili od minus dve do minus štiri stopinje, na Dolenjskem se je v bolj mraziščnih legah ohladilo do minus šest stopinj, v Beli krajini pa do okoli minus tri, minus štiri stopinje Celzija.

Večina sadjarjev je zelo dobro pripravila sadno drevje na tokraten prodor hladnega zraka. Nekaj poškodb na plodičih bo, kolikšna bo škoda, pa se bo pokazalo pozneje, je v prvi oceni za STA dejala Metka Hudina iz Strokovnega sadjarskega društva Slovenije.

Manj mrzlo je bilo na severovzhodu Slovenije, kjer je bilo tudi nekaj oblačnosti. Tam je bila temperatura od nič do minus tri stopinje. Prav tako je bilo oblačno in še z nekaj burje na Primorskem, tako da temperature tudi tam niso bile tako nizke. Po podatkih Arsa so bile na Primorskem najnižje temperature od dve do štiri stopinje Celzija nad ničlo.

Teoretično lahko vse temperature pod minus eno stopinjo Celzija pri cvetočih rastlinah in minus eno in pol stopinje pri še zaprtih cvetovih povzročijo poškodbe plodičev sadnega drevja oziroma cvetov ali mladih poganjkov pri jagodičju, je minule dni opozorila kmetijska stroka, ki je pridelovalcem svetovala več zaščitnih ukrepov varovanja pred pozebo.

Večina sadjarjev se je dobro pripravila

"Danes so bile temperature od minus dve do minus štiri stopinje Celzija in večina sadjarjev je zelo dobro pripravila sadna drevesa na te nizke temperature. Vsaj dva dni pred napovedano pozebo so poškropili z aminokislinami in algami in tako pripravili rastline na to stresno situacijo, ki je bila danes zjutraj. Tisti, ki imajo možnost, so oroševali," je STA povedala Metka Hudina.

Hudina je tudi profesorica za sadjarstvo na ljubljanski biotehniški fakulteti, hkrati se v domačih sadovnjakih na več hektarjih v Bistrici ob Sotli tudi sama ukvarja s pridelavo jabolk in hrušk. Ponekod, tudi pri njih, oroševanje davi zaradi vetra ni bilo možno. Pihal je veter od 16 do 20 kilometrov na uro, kar je preveč za delovanje oroševalnega sistema, da bi ta bil uspešen, je povedala.

"Računamo, da kakšne poškodbe na plodičih bodo, verjetno pa ne bo tako hudo, kot je bilo to leta 2016, 2017. In trenutne temperature seveda še ne pomenijo, da bi prišlo do kakšne katastrofe, do 90-odstotne pozebe. Tega na srečo ne bo. Ne vemo pa, kaj nas čaka jutri. Napoved je ugodnejša od današnjega jutra, tako da računamo, da tudi jutri zjutraj nekako uidemo najhujšemu," je dejala Hudina.

Če so bile rastline dobro prehranjene v prejšnjem letu in sedaj pripravljene na to stresno situacijo, potem kakšnih bistvenih poškodb in bistveno zmanjšanega pridelka zaradi tega trenutno ne pričakujemo, je dodala. "Moramo pa seveda še počakati. Čez dan in jutri bomo naredili prereze brstov in seveda ugotavljali, ali je prišlo do škode in kakšna bo ta škoda," je dodala Hudina. Podobno kot v Posavju je po njenih besedah bilo tudi na Štajerskem.

"Nekako od leta 2016 nas spremljajo te pozebe in vemo, da se moramo sami odzvati, sami postoriti tisto, kar lahko postorimo. Včasih smo nemočni, ampak zdaj se je nekako dalo rastline pripraviti in omiliti ali pa zelo omiliti te poškodbe, ki bi sicer nastale pri tej temperaturi," je še ocenila. Postregla je s podatkom, da če temperatura minus 3,8 stopinje traja pol ure, to lahko povzroči 90-odstotno škodo v primeru, da prej ne bi nič naredili.

Pridelek marelic pobrala že prejšnja pozeba, zdaj na udaru breskve in češnje

"Škodo pričakujemo pri vseh sadnih vrstah. Kako velika bo, pa je odvisno od sadne vrste in razvojnega stadija," pa je za STA dodala specialistka za sadjarstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto Andreja Brence. Medtem ko je pridelek marelic pobrala že pozeba med 18. in 20. marcem, so zdajšnje nizke temperature povzročile veliko škodo pri breskvi in češnji, tudi hruški, je ocenila.

Škoda se ta trenutek še ne vidi, prvo grobo oceno bodo lahko strokovnjaki dali čez dan ali dva, natančnejša škoda pa bo pri koščičarjih znana pri debelini, ki je malo manjša od lešnika, ko začnejo plodovi odpadati, pri jablani in hruški pa šele pri junijskem trebljenju, je pojasnila.

Je pa izpad pridelka pričakovati pri ribezu, za borovnice je še prezgodaj napovedovati morebitno škodo, pri malinah pa se vidijo pozebli listki, kar pa ponavadi pomeni, da so nizke temperature odnesle prvi pridelek, je še povedala strokovnjakinja za sadjarstvo, ki deluje na območju Dolenjske, Posavja in Bele krajine.

Tudi v Združenju za sadjarstvo Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS so opozorili, da so nizke temperature ponekod prinesle že drugo letošnjo pozebo v trajnih nasadih. "Sadjarji zato pozivajo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano k hitri in učinkoviti podpori za vzpostavitev ustrezne zaščite pred pozebo v trajnih nasadih prek posebnih javnih razpisov iz naslova skupne kmetijske politike," so navedli v sporočilu medijem.

Prva letošnja škoda zaradi pozebe je bila popisana že v marcu, ko je padec temperature najhuje prizadel Primorsko, predvsem nižje lege Goriških Brd, Vipavske doline, Krasa in Slovenske Istre, ponekod pa tudi Pomurje, Štajersko in Dolenjsko. Prizadeti nista bili le Gorenjska in osrednjeslovenska regija.

Po prvih ocenah je prva pozeba največ škode povzročila na zgodnje cvetočih sadnih vrstah, kot so marelice, breskve in nektarine, poškodbam pa so bili izpostavljeni tudi nasadi kakija, zgodnjih sort hrušk in jablan na toplejših rastiščih, so navedli v združenju.

Pozebi izpostavljena tudi hruška

Za tokratne temperature pa je koordinator javne službe v sadjarstvu Matej Stopar ocenil, da so verjetno imele za posledico delno pozebo, tokrat tudi pečkatega sadja, najbolj pa je bila pozebi izpostavljena hruška. Kakšna bo končna ocena škode po letošnjih pozebah, sadjarji zdaj še ne morejo govoriti.

So pa opozorili še, da so kljub podporam oroševalni sistemi, ki lahko ščitijo pred pozebo, nameščeni na zgolj petih odstotkih površin intenzivnih sadovnjakov oz. na 223 od 4400 hektarjev. Prav tako so opozorili, da od letos ni več možno komercialno zavarovati koščičarjev.