Profimedia

Zaradi jasne in mirne noči so se v notranjosti Slovenije temperature večinoma spustile pod 0 °C. Ponedeljkovo jutro je bilo najhladnejše na Notranjskem in v alpskih dolinah. Topleje je bilo ob šibki burji na Primorskem, kjer so se temperature gibale med 2 in 4 °C.

• Nizke temperature poškodovale del sadnega drevja

Ob 7.00 zjutraj so se temperature na Krvavcu in Voglu spustile 10 stopinj Celzija pod ničlo. Na Jezerskem so namerili -8 stopinj Celzija, na Babnem Polju -7, v Gornjem Gradu, Šmartnem pri Slovenj Gradcu in Kočevju -4, v Trebnjem, na Ptuju in na Trojanah -3, na Vrhniki pa -2 stopinji Celzija.

Sicer pa bo po napovedih vremenoslovcev danes povečini sončno, predvsem na vzhodu in sprva na Primorskem bo občasno nekaj več oblačnosti. Čez dan bo v zahodni Sloveniji zapihal veter zahodnih, drugod pa severnih smeri. Najvišje dnevne temperature bodo od 8 do 12, v notranjosti Primorske do 14 °C.

V torek, sredo in četrtek bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Mraz bo počasi popuščal, a jutranje temperature bodo predvsem v torek ponekod še blizu ledišča, napovedujejo pri Agenciji RS za okolje. 

Ponoči se bo v večjem delu Slovenije prehodno pooblačilo, proti jutru pa spet delno zjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 3, v alpskih dolinah in na planotah Notranjske okoli -5 °C.

Jutri bo dopoldne precej jasno, sredi dneva in popoldne pa zmerno do pretežno oblačno. Najvišje dnevne temperature bodo od 10 do 15 °C.

V sredo in četrtek bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Postopno bo spet topleje.

Prodor mrzlega zraka ni novost

Kot je včeraj za STA pojasnil dežurni meteorolog na Agenciji RS za okolje (Arso) Brane Gregorčič se skoraj vsako pomlad zgodijo takšne temperaturne spremembe, ki so po njegovih besedah od nekdaj značilne za naše podnebje. Tako sta ponavadi v aprilu v povprečju dva prodora mrzlega zraka od severa, še en takšen prodor je ponavadi maja in ga povezujemo z ledenimi možmi, ki takrat godujejo.

"To je tisti zadnji prodor hladnega, mrzlega zraka, ki lahko povzroča določene nevšečnosti. In kmetje že po starem ljudskem izročilu z določenimi kulturami, ki so bolj občutljive na nizke temperature, počakajo do sredine maja in jih šele potem posadijo," je v nedeljo pojasnil Gregorčič.

Stroka opozarja na preventivne ukrepe

Zaradi preteče pozebe je kmetijska stroka že več dni opozarjala pridelovalce na nekatere možne preventivne ukrepe, s katerimi lahko omilijo posledice pozebe.

• Pozeba grozi, a škodo lahko preprečimo

Pri Agenciji RS za okolje pa so pred dnevi še zapisali, da je bil letošnji vegetacijski razvoj zaradi obilice toplote februarja in marca pospešen za 10 do 14 dni. Fenološke faze so se razvijale hitreje, kar je povečalo tveganje za pozebo. 

Teoretično lahko vse temperature pod minus eno stopinjo Celzija pri cvetočih rastlinah in minus eno in pol stopinje pri še zaprtih cvetovih povzročijo poškodbe plodičev oziroma cvetov ali mladih poganjkov pri jagodičju, je minule dni opozorila kmetijska stroka.

Poškodovanost rastlin zaradi nizkih temperatur je sicer odvisna od sadne vrste in sorte, njenega razvojnega stadija ter trajanja obdobja nizkih temperatur..

Po mili zimi in nekoliko zgodnejšim cvetenjem sadnega drevja so se s prvo pozebo letos predvsem na Primorskem soočili že v marcu.