Opozorilo reševalca iz vode: 30 sekund je dovolj za tragedijo
Vročina in gneča na kopališčih povečujeta tveganje za nesreče. Reševalci iz vode opozarjajo na najpogostejše napake kopalcev, od precenjevanja lastnih sposobnosti do nepozornosti staršev.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Vročinski valovi in visoke temperature v poletnih mesecih na kopališča privabijo več ljudi, s tem pa je več dela tudi za reševalce iz vode. »Sezona je naporna, tako kot vsako poletje, predvsem zaradi enega glavnega razloga – vročine in vročinskih valov,« pravi Jakob Grbac iz Zveze reševalcev iz vode, s katerim smo se pogovarjali na ljubljanskem kopališču Kolezija.
Večje število obiskovalcev pomeni več neprijetnih situacij, reševalci pa se morajo ob tem še toliko bolj osredotočiti na dogajanje v vodi. Kljub temu Grbac pravi, da letos ne opažajo posebnega povečanja intervencij.
»Manjši zdrsi in ureznine se lahko zgodijo tudi večkrat na dan, reševanja iz vode zaradi precenjevanja sposobnosti ali nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja pa niso pogosta. Niso niti na dnevni niti na tedenski ravni, ampak se zgodijo nekajkrat na sezono.«
Manj ega in manj alkohola
Po njegovih besedah je ena najpogostejših napak kopalcev precenjevanje lastnih plavalnih sposobnosti. »Če slabo plavate, se morate temu primerno obnašati tudi v vodi. Držite se bolj ob robu in uporabljajte ustrezne plavalne pripomočke,« je poudaril Grbac.
Problem na kopališčih je tudi alkohol. »Gre za miks dveh nevarnih stvari – bolj smo pogumni, več si upamo in hkrati smo bolj nerodni. Alkohol je eden glavnih dejavnikov tveganja za utopitve,« je pojasnil.
Z alkoholom je po njegovih besedah povezano tudi neupoštevanje pravil. Nevarno skakanje v vodo lahko ogrozi tako posameznika kot druge kopalce. Pri skoku v plitvo vodo lahko pride do hudih poškodb glave ali hrbtenice, posledice pa človeka lahko zaznamujejo za vse življenje.
Trideset sekund je dovolj ...
Posebno opozorilo velja staršem. Grbac opaža, da nekateri nevarnost vode še vedno podcenjujejo in otroke med igro v bazenu ne nadzorujejo dovolj aktivno. »Otroka spustijo na drug konec bazena, sami pa so na ležalniku in sploh ne vedo, kje je njihov otrok. Preveč se zanašajo na druge obiskovalce in na reševalce,« je pojasnil.
Toda ob večjem številu obiskovalcev reševalci preprosto ne morejo videti vsega. »Starši so dolžni poskrbeti za svoje otroke. Ne smejo precenjevati njihovih plavalnih sposobnosti in se pretirano zanašati na plavalne pripomočke, kot so napihljive blazine ali rokavčki. Otrok se lahko obrne in ostane z obrazom pod gladino, kar je dovolj za utopitev,« je poudaril.
Zato je ključno, da imajo starši otroke ves čas pod nadzorom in jih imajo na dosegu roke. Enako velja za manjše domače bazene, kjer lahko nevarnost zaradi občutka varnosti še hitreje spregledamo. »Tudi 30 sekund je dovolj, da smo za trenutek nepozorni in se otrok začne utapljati. Po eni minuti utapljanja je še približno 95-odstotna možnost rešitve, po šestih minutah pa ta možnost drastično pade, na približno en odstotek,« je pojasnil.
Ne skačite v neznano
Previdnost ni potrebna le na urejenih kopališčih, ampak tudi ob rekah, jezerih in morju. Grbac ljudem priporoča, da se kopajo na urejenih naravnih kopališih, če pa že morajo na neurejena, naj se tja nikar ne podajo sami. Nevarnost lahko predstavljajo vrtinci, nepredvidljiva globina in temperatura vode. Če je telo zaradi vročine močno segreto, lahko nenaden skok v hladno vodo povzroči temperaturni šok. »V neznane vode ne skačemo, še posebej ne na glavo, saj ne vemo, kako globoka je voda in kaj se skriva pod gladino,« je poudaril.
Kako pomagajo človeku v stiski?
Pri reševanju iz vode je najpomembnejše, da reševalci pomagajo, ne da bi pri tem ogrozili lastno življenje. »Najprej ocenimo situacijo in zavarujemo sami sebe. Najslabše je skočiti v vodo brez načrta. Oseba, ki se utaplja, je v smrtni nevarnosti. Lahko se nas oklene in potegne pod gladino, zato lahko sami postanemo druga žrtev,« je pojasnil Grbac.
Če je mogoče, pomoč nudijo že z roba bazena, in sicer utapljajočemu podajo kakšen napihljiv pripomoček, s katerim se lahko obdrži nad gladino. Če je skok v vodo vendarle nujen, se utapljajoči osebi približajo na približno dva metra in od tam podajo pripomoček. Če pa je oseba že nezavestna, se ji približajo takoj in jo čim prej spravijo iz vode.
Ko je oseba zunaj vode, je treba preveriti njeno zdravstveno stanje – predvsem, ali je pri zavesti in ali diha. Če je nezavestna, jo namestijo v stabilni bočni položaj. Če ne diha, je treba takoj začeti oživljanje. »Začnemo s petimi vpihi in nato z masažo srca. Idealno je, če uporabimo tudi defibrilator,« je pojasnil Grbac.
Utapljanje je tiho
Pri tem Grbac opozarja še na eno pogosto zmoto. Človek, ki se utaplja, ni nujno videti tako, kot si to pogosto predstavljamo. »Utapljanje je pogosto tiho. Ni tako, da oseba kriči na pomoč in krili z rokami. Verjetno je v šoku, v ustih ima vodo in ne more poklicati na pomoč,« je pojasnil. Prav zato je pozornost vseh kopalcev in predvsem staršev tako pomembna.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
