Ali lahko brez skrbi pijemo iz javnih pitnikov?
Javni pitniki so v vročih poletnih dneh dobrodošla osvežitev, vendar marsikdo okleva, preden iz njih natoči kozarec vode.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Preverili smo, kako varna je voda, kdo skrbi za nadzor in zakaj enotnih pravil za preverjanje pitnikov v Sloveniji pravzaprav ni.
Vse višje poletne temperature pomenijo tudi večjo porabo pitne vode. Marsikdo se med sprehodom po mestu, tekom ali kolesarjenjem ustavi pri javnem pitniku, kjer si natoči kozarec vode ali napolni steklenico. Javnih pitnikov je v slovenskih mestih iz leta v leto več, z njimi občine spodbujajo pitje vode iz pipe in zmanjšujejo uporabo plastenk za enkratno uporabo. Kljub temu marsikoga ob pritisku na gumb spremlja dvom – ali je voda iz javnega pitnika res varna in kako pogosto jo sploh preverjajo?
Odgovor je spodbuden. Čeprav nadzor nad pitniki ni povsod organiziran enako, je voda, ki iz njih priteče, praviloma enake kakovosti kot voda, ki jo pijemo doma.
Večina pitnikov je priključena na javni vodovod
Najpomembnejši podatek je, da je velika večina javnih pitnikov priključena na javni vodovodni sistem. To pomeni, da iz njih priteka ista pitna voda kot iz domače pipe.
Da je kakovost pitne vode v Sloveniji na splošno dobra, potrjuje tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Zadnji celovit državni pregled kakovosti pitne vode za leto 2024 kaže, da je bilo v državni monitoring vključenih 1.962.129 prebivalcev oziroma 92,3 odstotka vseh prebivalcev Slovenije. Na večjih oskrbovalnih območjih, kjer živi skoraj 88 odstotkov prebivalcev, je bila pitna voda praviloma zdravstveno ustrezna in skladna z veljavnimi predpisi. Večina neskladnosti je bila ugotovljena na manjših vodovodnih sistemih, predvsem tam, kjer oskrbujejo manjše število uporabnikov. Mestni vodovodi, na katere so priključeni javni pitniki, sodijo med bolje nadzorovane sisteme.
Voda je eno, pitnik nekaj drugega
Če je kakovost vode v javnem vodovodu dobro nadzorovana, je pri javnih pitnikih pomemben še en dejavnik – stanje same naprave.
Ko voda zapusti vodovodno omrežje, steče še skozi priključne cevi in iztok pitnika. Ti so poleti izpostavljeni visokim temperaturam, zastajanju vode, vremenskim vplivom in vsakodnevni uporabi več sto ljudi. Prav zato ni pomembno le, kakšna voda priteče do pitnika, ampak tudi, kako pogosto pitnik čistijo, pregledujejo in vzdržujejo.
V Mariboru pitnike pregledajo trikrat na teden
Na Mariborskem vodovodu so pojasnili, da javnim pitnikom namenjajo redno pozornost skozi celotno sezono. »Vsi pitniki so pregledani in očiščeni trikrat tedensko. Mikrobiološko preskušanje vode iz pitnikov se vrši dvakrat v sezoni obratovanja,« odgovarjajo. Redno vzdrževanje vključuje tudi servisiranje in zamenjavo posameznih komponent, kadar je to potrebno. Po njihovih besedah je pitna voda na pitnikih, ki jih upravljajo, ustrezna, skladna in varna za uživanje.
Na Obali so odgovornosti razdeljene
Drugačna ureditev velja na območju Kopra, Izole, Pirana in Ankarana. Na Rižanskem vodovodu Koper pojasnjujejo, da zdravstveno ustreznost pitne vode zagotavljajo z internim sistemom nadzora po načelih HACCP in rednim spremljanjem kakovosti vode na javnem vodovodnem omrežju.
»Rezultati večletnega monitoringa potrjujejo, da je pitna voda na oskrbovalnem območju Rižanskega vodovoda Koper zdravstveno ustrezna in primerna za pitje neposredno iz pipe,« pojasnjujejo.
Ob tem pa poudarjajo, da za javne pitnike niso pristojni. Za njihovo vzdrževanje, čiščenje in obratovanje skrbijo posamezne občine oziroma komunalna podjetja – Marjetica Koper, Komunala Izola in Okolje Piran.
Vsakega pitnika zakonodaja ne obravnava posebej
Slovenska uredba o pitni vodi upravljavcem javnih vodovodov nalaga redno spremljanje kakovosti pitne vode in izvajanje vzorčenj po letnem programu. Program določa, koliko vzorcev je treba odvzeti glede na velikost vodovodnega sistema in število uporabnikov.
Predpisi pa ne določajo, da bi moral biti vsak posamezen javni pitnik laboratorijsko pregledan po enakem časovnem razporedu. Zato se način nadzora med občinami razlikuje. Nekatere izvajajo tudi dodatna vzorčenja neposredno na pitnikih, drugje se bolj osredotočajo na kakovost vode v vodovodnem omrežju in redno vzdrževanje naprav.
Kaj lahko za svojo varnost naredimo sami?
Čeprav strokovnjaki ocenjujejo, da je pitje iz javnih pitnikov varno, priporočajo nekaj preprostih previdnostnih ukrepov. Pred pitjem je dobro pustiti, da voda nekaj sekund teče. Tako odteče voda, ki je zastajala v ceveh, priteče pa sveža in hladnejša voda iz vodovodnega sistema. Priporočljivo je tudi, da se z usti ali steklenico ne dotikamo samega iztoka pitnika, saj se tam zaradi pogoste uporabe lahko naberejo nečistoče ali mikroorganizmi.
Če je pitnik vidno poškodovan, umazan ali voda nenavadno diši oziroma je motna, ga raje ne uporabljajmo in o tem obvestimo upravljavca.
Razlogov za skrb ni, nekaj vprašanj pa ostaja
Podatki kažejo, da je kakovost pitne vode v Sloveniji med boljšimi v Evropi, javni pitniki pa so v veliki večini priključeni na enako vodovodno omrežje kot gospodinjstva. Razlogov za splošen strah pred pitjem iz njih zato ni. Medtem ko nekateri pitnike redno čistijo, pregledujejo in tudi laboratorijsko vzorčijo neposredno na lokaciji, je drugje odgovornost razdeljena med različne upravljavce. Zato kakovost vode praviloma ni vprašljiva, lahko pa se razlikujejo načini in pogostost vzdrževanja naprav, iz katerih jo pijemo. To je tudi razlog, da je ob osvežitvi na javnem pitniku kljub zaupanju v kakovost slovenske pitne vode vedno smiselno nameniti nekaj pozornosti tudi stanju samega pitnika.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
