Od črke J do tablic po izbiri: kako so se spreminjale registrske oznake
Zgodovina registrskih tablic tako sega več kot 130 let v preteklost, njihov osnovni namen pa ostaja enak kot leta 1893 v Franciji: omogočiti hitro in zanesljivo identifikacijo vozila in njegovega lastnika.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Prve obvezne registrske tablice za motorna vozila so uvedli v Franciji leta 1893 oziroma v mestu Pariz, namen ukrepa je bil preprost – ob vedno večjem številu avtomobilov je bilo treba omogočiti prepoznavanje vozil in njihovih lastnikov po prometnih nesrečah ali prekrških.
Tri leta kasneje je sledila Nemčija, prvi enotni enotni državni sistem registracije pa so uvedli na Nizozemskem leta 1898. Do tedaj so bile registracije večinoma lokalne oziroma mestne. Prva nizozemska tablica je nosila preprosto oznako 1, nato pa so številke naraščale zaporedno.
Pri nas ob prelomu stoletja
V Sloveniji smo prve tablice dobili še za časa Avstroorgske, natančen datum prvih registracij ni znan, a najverjetneje se je to zgodilo na prelomu stoletja, ko je takratna Avstroogrska začela tudi urejati promet z avtomobili. Čeprav so bili na začetku ti pri nas velika posebnost in redkost, prvo vozilo je na slovensko ozemlje pripeljal Anton Codelli leta 1898, so prve predpise na Kranjskem začeli uveljavljati leta 1906, do leta 1914 pa naj bi imeli okoli 170 registriranih avtomobilov in 190 motociklov.
Prve tablice so imele spredaj črko, ki je označevala deželo, Kranjska je imela črko J, Štajerska H in Koroška F. V kraljevini Jugoslaviji in SHS smo bili podrejeni sistemu takratne države, leta 1946 se je na njih pojavila rdeča zvezda in tam ostala vse do leta 1992, ko smo dobili prve povsem slovenske tablice, ki smo jim od 2004 dodali še modri pas z evropsko zastavo.
Do šest milijonov tablic
Danes morajo tako imeti registrske tablice omenjeno oznako (znak EU z dvanajstimi zvezdicami in oznako države SLO) v modrem polju. Mesto označujeta dve črki, dodan je nato grb krajevno pristojnega urada ter kombinacije črk in številk, vezaja ali praznega prostora, vsega skupaj to pomeni osem mest. Rob okoli tablice pa je zelene barve. Serijske registrske tablice so vezane na vozilo, registrske tablice z izbranim delom označbe pa so vezane na lastnika vozila.
Javno dostopnih informacij, koliko tablici je bilo do zdaj izdanih pri nas, ni, lahko pa samo približno ocenimo.
Leta 1991 je bilo v Sloveniji registriranih približno 669.000 cestnih vozil, konec leta 2025 pa že okoli 1,8 milijona.
Ob tem je treba upoštevati, da ob prvi registraciji izdajo nove tablice, da novi lastnik rabljenega vozila pravilo zamenja tablico, a ne vedno, veliko tablic je bilo zamenjanih zaradi poškodbe, kraje ali izgube.
Tako lahko ocenimo, da so v samostojni Sloveniji od 1991 do danes izdelali oziroma izdali med 5 in 6 milijonov parov registrskih tablic, kar pomeni 10 do 12 milijonov posameznih tablic. Izdeluje jih tovarna KIG z Iga pri Ljubljani, ki s tablicami oskrbuje še nekatere druge države.
Vsako leto več tablic po izbiri
Pri nas, pa tudi v marsikateri drugi državi, pa si vozniki lahko omislijo tudi tablice po izbiri. To pomeni, da si lahko znotraj določenih omejitev izberejo lastno oznako. Tudi za te natančnih podatkov ni, trenutno pa naj bi te tablice uporabljalo med 20.000 in 30.000 vozniki, vsako leto pa jih naročijo nekaj tisoč novih. To pomeni, da predstavljajo približno en do dva odstotka vseh registriranih vozil, daleč največ naj bi jih bilo na ljubljanskem registrskem območju saj je tam tudi največ registriranih vozil, približno 35 odstotkov vseh ali 600.000 vozil.
Sledijo Maribor (16 odstotkov), Celje (12 odstotkov) in Kranj (10 odstotkov, najmanj pa jih je v Postojni (tri odstotke ali 45.000 vozil) in Slovenj Gradcu (dva odstotka oziroma 35.000 vozil). Res pa je tudi, da so pred leti uvedli pravilo, da registrska oznaka ni več vezana na kraj prebivališča voznika in si tako lahko dejansko izbiramo katero koli registrsko oznako.
Precej dražje kot navadne tablice
Pri tablicah na izbiro pa so seveda tudi že omenjene omejitve: poleg oznake kraja še šest mest, v oznaki mora biti vsaj ena črka, dovoljen je največ en pomišljaj, pomišljaj ne sme biti na začetku ali koncu, zapis mora ustrezati prostoru na tablici, ne sme vsebovati kratic državnih organov, oznak diplomatskih predstavništev, mednarodnih organizacij, žaljivih, vulgarnih ali neprimernih izrazov.
In če so zdaj navadne registrske tablice vezane na vozilo, so tablice po izbiri pa so vezane na lastnika, zato jih lahko ob prodaji avtomobila prenese na naslednje vozilo ali celo na drugo osebo po predpisanem postopku.
Take tablice stanejo 135 evrov za par, izdelava običajno traja do 14 dni, »navadne« pa stanejo dobrih 22 evrov.
Najdražje personalizirane registrske tablice na svetu niso evropske, temveč v Združenih arabskih emiratih, kjer so bile enomestne registrske oznake prodane na dražbah za več deset milijonov evrov.
Slovenija je ena redkih evropskih držav, kjer so personalizirane registrske tablice razmeroma pogoste, ni pa edina. Naročajo jih navdušenci nad določenimi znamkami, želijo izstopati pod okolice, pogosto so stranke tudi podjetja, ki tako »opremijo« svoj vozni park.
Tablice po izbiri poznajo na primer tudi v Avstriji, kjer so kar precej dražje od naših, pa v Nemčiji (tam so precej cenejše) ali na Hrvaškem, medtem ko v Italiji takih tablic nimajo.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
