Profimedia

Glas ljudstva predlaga, da bi se ta spremenil v proporcionalno odmerjeno dajatev. To podpirajo tudi v delu koalicije, kjer pa so bili sprva bolj naklonjeni progresivni lestvici.

Stopnje davkov in prispevkov se lahko spreminjajo glede na različne dohodkovne razrede

Gre za tako imenovani progresivni način obdavčitve, pri katerem se višji dohodki obdavčujejo z višjimi stopnjami davka. To pomeni, da odstotek davka, ki ga posameznik ali podjetje plača na svoje dohodke, narašča z višjim zneskom dohodka, pojasnjujejo avtorji strokovnega gradiva za izobraževalne programe finančne pismenosti za odrasle.

Višji za bogatejše, nižji za večino

Predlog progresivnega zdravstvenega prispevka: 90 odstotkov ljudi bi plačevalo manj

V stranki Levica so denimo maja 2023 predlagali uvedbo progresije pri zaračunavanju obveznega zdravstvenega prispevka, pri čemer bi se višina prispevka dvignila za osebe s plačo, višjo od povprečne, ter spustila za osebe s plačo, nižjo od povprečne. A so razpon določili v absolutnih zneskih, od 15 evrov za tiste, ki prejemajo minimalno plačo ali manj, do največ 200 evrov za vse s plačami nad petkratnikom minimalne.

V DZ pa je trenutno vložen predlog, ki so ga pripravili v iniciativi Glas ljudstva, vložili pa štirje poslanci Bojana Muršič (SD), Nataša Sukič (Levica) in samostojna poslanca Miha Kordiš in Mojca Šetinc Pašek. Ta predvideva proporcionalni zdravstveni prispevek, torej določen z enakim odstotkom za vse, a vezan na dohodek, kar pomeni različno višino v absolutnih zneskih. In sicer predlagajo, da bi znašal 7,36 odstotka bruto plače za delojemalce in 7,56 odstotka bruto plače za delodajalce. Upokojenci bi ga plačevali v višini 7,46 odstotka pokojnine, kmetje pa v višini 21,73 odstotka katastrskega dohodka.

Obvezni zdravstveni prispevek je trenutno določen enotno za vse, neodvisno od višine dohodka, in sicer v višini 37,17 evra. Usklajuje se enkrat letno.