Sašo Švigelj/M24.si

Vlada je že prejšnji teden sporočila, da ne podpira zakonskega predlogain da je potreben celovit pristop k spremembi sistema financiranja javnega zdravstvenega sistema. Tudi na ministrstvu za finance so se s pojasnilom, da je treba celovito pristopiti k ureditvi sprememb na področju plačevanja prispevkov za zdravstveno zavarovanje, odzvali na današnji poziv Glasu ljudstva ministru za financeKlemnu Boštjančiču naj odstopi.

Kapital namesto ljudi

V civilni iniciativi Glas ljudstva so danes namreč ministra Boštjančiča pozvali k odstopu zaradi njegovih pomislekov do predloga sprememb zakona o prispevkih za socialno varnost, ki so ga pripravili v iniciativi. Ogorčeni so tudi nad negativnim mnenjem vlade do zakonskega predloga za uvedbo proporcionalnega zdravstvenega prispevka. Po predlagani ureditvi bi 90 odstotkov zavezancev plačevalo nižji prispevek, 10 odstotkov pa višji. Menijo, da je vlada s tem izbrala kapital namesto ljudi.

Pojmovnik

Kaj sta proporcionalni in progresivni zdravstveni prispevek?

Odločitev vlade, da zavrne predlog zakona, predvsem pa način argumentacije te zavrnitve, po njihovem mnenju nakazujeta, da želi vlada breme po njihovem krivičnega zdravstvenega prispevka zavestno pustiti na plečih najrevnejših, kar je po njihovem mnenju moralni in politični škandal brez primere.

Arogantno, lažnivo in podcenjujoče

"Z zavrnitvijo našega predloga je vlada pokazala svoj pravi neoliberalni obraz. Ni za ljudi, ampak ji gre za kapital," je poudaril nekdanji minister za zdravstvo in predstavnik iniciative Dušan Keber. Argumente, s katerimi je vlada zavrnila predlog iniciative, je označil za "diletantske, pristranske, arogantne, lažnive in podcenjujoče", po mnenju Kebra kažejo tudi na popolno odsotnost empatije.

Profimedia

Vlada: urediti ustrezno podlago za plačevanje

Na ministrstvu za finance so v odzivu za medije spomnili, da se je vlada v svojem mnenju zavzela za celovit pristop k ureditvi sprememb na področju plačevanja prispevkov za zdravstveno zavarovanje. Meni namreč, da je treba za ustrezno porazdelitev bremen poskrbeti ne zgolj z višanjem prispevnih stopenj, ampak primarno z ureditvijo bolj ustreznih podlag za plačevanje prispevkov, so izpostavili.

Višji za bogatejše, nižji za večino

Predlog progresivnega zdravstvenega prispevka: 90 odstotkov ljudi bi plačevalo manj

Zakon ustavil zvišanje prispevka

Spomnili so, da je bil leta 2022 v državnem zboru potrjen poslanski zakon, ki je zaustavil s strani zavarovalnic takrat napovedano občutno zvišanje prispevka za približno deset evrov in njegovo višino zadržal na vrednosti 35 evrov vse do 1. marca letos. Po tem datumu se je višina prispevka dvignila na 37,17 evra.

Nižja obremenitev z dohodnino

Zdravstveni prispevek, ki je z uveljavitvijo poslanskega zakona postal obvezen, je po navedbah ministrstva že pred uveljavitvijo plačevalo 95 odstotkov Slovenk in Slovencev, pri čemer pa se tudi pred spremembo ta prispevek ni razlikoval glede na premoženje oziroma dohodke posameznika. "Pri tem pa smo s priznavanjem obveznega prispevka preko nižje obremenitve z dohodnino posredno vplivali tudi na višji neto razpoložljivi dohodek za vse," so dodali.

Tisti z višjimi dohodki že zdaj plačujejo več

Spomnili so, da je obvezni zdravstveni prispevek le eden od dveh prispevkov za zdravstveno zavarovanje, ki se plačuje v Sloveniji, kar pa zelo radi pozabljamo. "Drugi prispevek, prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, že ves čas plačujejo vsi državljani in je že sedaj progresiven. In dejstvo je, da je višji za zavezance z višjimi dohodki. Ti že danes v zdravstveni sistem vplačujejo več in so solidarni do tistih, ki v sistem sploh ne vplačujejo, ob tem pa so deležni enakih pravic do zdravstvenih storitev," so izpostavili.

Predlog poslanskega zakona zvišuje stroške dela

Skupaj tako prispevek iz prispevne stopnje za obvezno zdravstveno zavarovanje in obvezni zdravstveni prispevek predstavljata zaključeno celoto prispevkov za zdravstveno varstvo. "S takim načinom se je zagotovil sistem stabilnega financiranja zdravstvenega varstva in pravic iz tega naslova, kar pa nenazadnje predstavlja temelj socialne države," so izpostavili.

Znova so izpostavili, da bi se s predlogom poslanskega zakona dodatno povišali stroški dela v celotnem gospodarstvu, vključno z javnim sektorjem, kar bi povečalo tudi proračunske odhodke. "Strošek dela predstavlja enega ključnih dejavnikov, ki vplivajo na konkurenčnost poslovnega okolja in na odločitve delodajalcev pri zaposlovanju, investiranju ter dolgoročnem poslovnem načrtovanju," so dodali.