Priznanje predsednice republike letos aktivistom iz Anhovega
Priznanje za delo na področju človekovih pravic v letu 2025 je predsednica republike Nataša Pirc Musar podelila aktivistom in aktivistkam iz Anhovega in okolice.
Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar je ob svetovnem dnevu človekovih pravic priredila slovesnost, na kateri je podelila tretje priznanje predsednice Republike Slovenije za delo na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin v letu 2025.
Prejeli so ga aktivisti in aktivistke iz Anhovega in okolice, katerih delo se je osredotočilo zlasti okoli nevladne organizacije EKO Anhovo in dolina Soče ter civilne iniciative Danes in njunih podpornikov.
Kot so v obrazložitvi zapisali predlagatelji, sta pogum in vztrajnost ljudi iz srednje Soške doline prinesla dve veliki okoljevarstveni zmagi, pomembni za celotno Slovenijo. Obe zmagi sta dokaz moči povezovanja in sodelovanja številnih posameznikov v boju za zdravje in blaginjo vseh. Ljudje Anhovega in okolice so zato velik navdih za vso Slovenijo, saj so dokazali, da je mogoče doseči spremembe tudi takrat, ko se zaradi prepleta političnih in gospodarskih interesov to zdi nemogoče.
Leta 1996 so namreč po dolgih letih preprek dosegli dokončno zakonsko prepoved azbesta v Sloveniji, letos pa še spremembo Uredbe o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov. S tem so dosegli uvedbo najstrožjih okoljskih standardov v EU za sosežigalne naprave v Sloveniji.
Predsednica republike je na slovesnosti ob podelitvi iskreno čestitala prejemnikom priznanja, v nagovoru pa izpostavila, da sta človekove pravice in pravna država neločljivo povezana pojma. "Človekove pravice in dobro delujoča pravna država sta hkrati tudi neizogibna pogoja za demokratično delovanje družbe. In tega se je pomembno zavedati še posebej v današnjem času, ko se v Evropi in po svetu krepi trend slabitev demokratičnih družb."
"To velja tudi za Slovenijo. V avtokratski način vladanja se običajno zdrsne z neznosno lahkostjo. To pomeni, da moramo v naši družbi krepiti ne le varnostno in gospodarsko odpornost, temveč tudi demokratično odpornost," je dejala Pirc Musar.
V luči dogajanja v državi zadnje mesece pa je še izpostavila, da je stanje na področju manjšin vedno "barometer zdravja demokracije". Kot je ocenila, je družba odpovedala pri vključevanju Romov v družbeno življenje. Ob nedavno sprejetih ukrepih v Šutarjevem zakona pa je izrazila željo, da bi zakoni, pripravljeni v kratkem času in s posegom v človekove pravice, prestali sito ustavne presoje.
Priznanje sta v imenu aktivistov prevzeli Anastazija Bevčar in Mateja Satler, ki sta izpostavili, da gre za priznanje, da je njihovo delo cenjeno in videno, prizadevanja za spoštovanje človekovih pravic pa niso zaman. Zahvalili sta se tudi podpornikom, ki jih podpirajo v večletnem delovanju in ocenili, da so sami dokaz, da je tudi "mali človek lahko protagonist velikih sprememb".
Na svetovni dan človekovih pravic pa je predsednica republin prvi, ki prižge rdeči alarm ob morebitnih zdrsih demokracije, je dejala Pirc Musar. Svoj govor pa je sklke izpostavila tudi nujo po izvolitvi novega varuha človekovih pravic. Ta je namreč glas ljudi in njihovih pravic ienila s pozivom politiki za resno, odgovorno in državniško držo za imenovanje novega varuha.
Tudi slavnostna govorka na podelitvi, donedavnega ustavna sodnica Špelca Mežnar je v nagovoru zbranim opozorila na krhkost človekovih pravic. "Kar smo imeli za trajno pridobljeno, lahko izgine z eno samo sodniško odločitvijo," je ponazorila. Zato se je ob ohranjanju dosežkih prejšnjih generacij po njenih besedah treba vprašati, kaj je danes drugače, da se že priborjeno postavlja pod vprašaj.
Ob tem je Mežnar izrazila prepričanje, da lahko človekove pravice zagotavljajo le institucije, ki jim ljudje zaupajo in jih spoštujejo, to pa si je moč priboriti zgolj z odločitvami, ki jih ljudje občutijo kot pravične in se z njimi poistovetijo.
"Za dobro delovanje države pa je nujno, da vsa ustavna pravila spoštujemo, tudi tista, s katerimi se ne strinjamo, in predvsem tista, ki ne varujejo naših pravic, ampak nam nalagajo dolžnost spoštovati pravice drugih skupin in manjšin. Človekove pravice namreč ne živijo v vakuumu, uresničljive so le, če nekdo drug izpolnjuje svoje dolžnosti," je poudarila Mežnar.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
