Robert Balen

Konec marca 2015 sta ministrstvo za obrambo in Zavod RS za presaditve organov in tkiv Slovenija transplant (Slovenija-transplant) podpisala pogodbo o sodelovanju za izvajanje nujnih prevozov človeških organov z letalom falcon 2000 EX. 2. maja je nato minilo natančno deset let od prvega prevoza organa, ki ga je z letalom falcon izvedla posadka Slovenske vojske. Pilota sta takrat s falconom iz nemškega Nürnberga v Slovenijo prepeljala srce za presaditev. Falcon je v Nemčijo poletel v dopoldanskih urah, srce pa je bilo v zgodnjih popoldanskih urah že na brniškem letališču.

Predstavniki ministrstva za obrambo, zavoda Slovenija-transplant in UKC Ljubljana so na današnji novinarski konferenci pojasnili več podrobnosti o sodelovanju, pa tudi o poslanstvu darovanja organov in tkiv za presaditve.

Kot je uvodoma pojasnil poveljnik 15. brigade vojaškega letalstva in zračne obrambe polkovnik Janez Gaube, ekipo sestavljajo pilota, letalskih tehnik in letalski dispečer. Gre za 2-urna dežurstva, pri čemer dispečer, ko prejmejo klic, najprej določi posadko in skupaj z dispečersko ekipo Slovenija-transplant začne z načrtovanjem poti in obveščanjem letališč. Ob tem imajo prednost pred ostalim prometom, »kot da bi imeli modre luči,« je pojasnil v šali. Sicer pa so v desetih letih s falconom v skupno 293 urah letenja opravili 118 prevozov organov za presaditev. Največ so prepeljali src, v zadnjih nekaj letih pa tudi veliko pljuč. Gaube je izpostavil še, da so bila denimo ravno prva pljuča, ki so bila presajena v Sloveniji, k nam pripeljana s falconom.

Robert Balen

Ključni hitrost in varnost

Veseli nas, da smo takrat našli to odlično rešitev, jo cenimo in tudi vestno uporabljamo, pa je poudarila Danica Avsec, ki je zavod Slovenija-transplant vodila 20 let. Izpostavila je, da je Slovenija med prvimi državami, ki je vladno letalo začela uporabljati za medicinske namene. Po njenih besedah je ključno, da se vse skupaj izvede hitro in varno, saj štejejo minute. Ravno možnost prevoza s falconom je prinesla večjo varnost. Dejala je, da so v zadnjih desetih letih v Slovenijo samo s falconom prepeljali 120 organov za presaditev. Potrebe se ne zmanjšujejo, ravno nasprotno, naraščajo.

Robert Balen

Slovenija v svetovnem vrhu

Vodja transplantacijske dejavnosti v UKC Ljubljana Ivan Kneževič je pojasnil, da se falcon uporablja zlasti pri presaditvah srca, pluč in občasno tudi jeter. Treba je upoštevati hude časovne omejitve, ki so največje pri srcu. Kneževič je poudaril, da v UKC Ljubljana približno 60 odstotkov organov pridobijo v okviru izmenjave s tujino. V primeru srca je to 25 do 30 src na leto, kar pomeni, da je treba približno 15 do 17 src vsako leto pripeljati iz tujine. Pogosto gre za oddaljene destinacije, falcon pa jim omogoča krajši potovalni čas in posledično »boljši predvideni izhod po transplantaciji.«

Sicer pa je po besedah Kneževiča Slovenija po številu presajenih src na milijon prebivalcev v samem svetovnem vrhu, kar 12 let smo bili celo prvi na svetu. Spomnil je tudi, da se je leta 2018 znova obudil program presaditve pluč in tudi tam že beležijo izjemne rezultate, kar bi bilo brez falcona bistveno težje. Sama velikost letala jim obenem omogoča, da bodo lahko v prihodnosti uporabljali različne platforme za prevoz organov, kar bo posledično omogočalo »daljše polete in dalje bivanja organa izven človeškega telesa.«

Robert Balen

Bo Slovenija dobila še enega falcona

Generalni direktor UKC Ljubljana Marko Jug je sodelovanje s Slovensko vojsko označil kot izjemno in nepogrešljivo. »To je jasen dokaz, da sta tako obrambni in zdravstveni sistem neločljivo povezana,« je poudaril po poročanju STA. Dodal je, da obrambni resursi, ki se uporabljajo tudi v civilne namene, predvsem v zadnjem času predstavljajo pot, po kateri bo Slovenija pridobila veliko novih resursov za zdravljenje ljudi in krepitev zdravstvenega sistema.

Minister za obrambo Borut Sajovic je dodal, da v času povečevanja izdatkov za obrambne zmogljivosti razmišljajo tudi o tem, da bi se falconu, ki se mu nabirajo leta, pridružilo letalo enakega tipa. »S tem bi povečali plovnost in pa zmogljivost,« je dejal Sajovic.

Robert Balen