Previdno z rabo reke Kolpe!
V petek 10. junija sta okoljsko gibanje Proteus Bela krajina in Javni zavod Krajinski park Kolpa pripravila problemsko okroglo mizo z »Belokranjska Kolpa-naravovarstvene in razvojne dileme«.
Čeprav je bilo iz naslova čutiti, da si Belokranjci mogoče lastimo Kolpo, pa so s prispevki sodelovali tudi kolegi iz hrvaškega brega te mejne reke. Namen pogovora je bil popularizirati naravovarstvene vidike turističnega razvoja predvsem belokranjskega dela Pokolpja, seveda ob jasno izraženi skrbi za celotno porečje te lepotice. Po uvodnih predstavitev so udeleženci v široki razpravi poskušali najti tudi čim bolj konkretne rešitve.
Direktor KP Kolpa Boris Grabrijan je predstavil izzive upravljanja naravnega spomenika reke Kolpe in pomen skrbi za celotno zaledje ob reki, ki je tudi njeno vplivno področje. Znani ekolog in belokranjski rojak profesor dr. Dušan Plut je predstavil hidrogeografske zmogljivosti Kolpe z vidika razvoja in varovanja. Matej Simčič iz ZRSVN, OE Novo mesto je predstavil naravovarstveno problematiko in priporočilih za sonaravno čolnarjenje po Kolpi – temo ki jo je sicer temeljito obdelav v svojem diplomskem delu. Peter Črnič, RIC Bela krajina je govoril o turističnih potencialih ob Kolpi, župan Hrvaške občine Kamanje in predsednik Lokalne akcijske skupine Vallis Colapis Damir Mateljan, pa je predstavil prizadevanja hrvaških sosedov za skupno sodelovanje in upravljanje na tem področju.
Da je interes za to problematiko velik in da prebivalce ob Kolpi resno skrbi za bodočnost reke in celotnega območja je pokazala tudi obširna razprava zelo velikega števila udeležencev, saj je bila Galerija na Domačiji Raztresen v Rimu nabito polna.
Metliška županja Renata Brunskole je poudarila, da sta osnovi dobrini za razvoj turizma v Beli krajini sonce in voda. Sicer pa je glavni poudarek razpravljavcev bil, da je nujna previdnost pri gospodarskem razvoju ob Kolpi, saj gre za ekološko občutljivo območje. Potrebno je iskati sožitje med varstvom narave in razvojem, ki mora biti trajnosten, pri tem pa se nikakor ne sme prezreti niti domačinov in možnosti njihovega gospodarskega udejstvovanja. Najpomembnejši je gotovo sklep obveznega skupnega delovanja in načrtovanja z organi in institucijami ter posamezniki iz hrvaške in slovenske strani, pa tudi da se mora posvetiti več skrbi obnovi jezov in možnostim izgradnje malih hidroelektrarn.
Okroglo mizo je moderiral Niko Šuštarič, predsednik Proteus.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
