Profimedia

Predporočno pogodbo ali pravilneje, pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, lahko dva skleneta pred poroko ali pa se zanjo odloči par, ki se sicer ne bo poročil, živi pa v zunajzakonski skupnosti. Ključno je, da si želita urediti premoženje oziroma ga zavarovati.

Tovrstna pogodba je v slovenskem pravnem redu ugledala luč z uveljavitvijo družinskega zakonika aprila leta 2019. V tistem letu je bilo sklenjenih 96 takšnih pogodb, v naslednjem letu 108, potem pa vsako leto več: 140 v letu 2022, 160 v 2023, 155 v 2024 in 41 letos (do 24. marca). Podatki torej nakazujejo, da predporočna pogodba tudi pri nas postaja bolj sprejemljiva, čeprav najbrž ne bi mogli reči, da je že povsem običajno predporočno opravilo.

Spornost javno dostopnega registra predporočnih pogodb – iz njega je mogoče razbrati spolno usmerjenost.

Pomembno je vedeti, da mora biti tovrstna pogodba sklenjena v notarskem zapisu in da se vpiše tudi v register pogodb pri Notarski zbornici Slovenije. Za marsikoga bo presenečenje, da je register tovrstnih pogodb javno dostopen sleherniku – tako so povsem javni podatki o tem, kdo in kdaj je sklenil to pogodbo, celo naslov oseb. Prav javna dostopnost teh podatkov je po mnenju odvetnika mag. Damjana Merharja razlog, da se za tovrstne pogodbe ne odloči več ljudi.

Njegova sodelavka, odvetniška pripravnica Tamara Miljanović, dodaja: »Z vidika varstva osebnih podatkov je sporna tako javna objava imena in priimka kot tudi naslova pogodbenih strank v registru pri Notarski zbornici. Menim, da javna objava v registru pri Notarski zbornici krši 39. člen ustave oziroma da takšen ukrep (objava osebnih podatkov v celoti) ni sorazmeren in nujno potreben. S tem se dodatno krši tudi 9. člen Uredbe (EU) 2016/679, ki obravnava obdelavo posebnih vrst osebnih podatkov, kot je na primer spolna usmerjenost posameznikov. Slednje bi iz registra lahko razbrali – če bi istospolno usmerjeni osebi sklenili takšno pogodbo in bi ta bila vpisana v registru.«

Za varen drugi krog

Sicer pa se pri nas za sklenitev predporočne pogodbe odločajo tisti s premoženjem in tisti, ki se zavedajo morebitnih težav ob razpadu zveze ali zakona. S tako pogodbo se lahko izognemo morebitnim sodnim postopkom, ki so časovno in denarno potratni, da ne omenjamo, kako čustveno izčrpavajoči so.

Sogovornica v 50 letih bi danes pred skokom v novo zvezo zagotovo sklenila predporočno pogodbo ali šla s partnerjem stanovat na nevtralno ozemlje (v najem), da ne bi pridrveli njegovi otroci iz prvega zakona, češ da se bo usedla na premoženje.

Takšna pogodba vas lahko zaščiti tudi pred partnerjevimi dolgovi, saj marsikdo pozabi ali pa se ne zaveda, da tudi dolgovi sodijo v premoženje. Če imate pred tovrstnim pljuskom realnosti v sicer čudoviti ljubezenski zgodbi pomisleke, pa nam je sogovornica v 50 letih dejala, da bi danes pred skokom v novo zvezo zagotovo sklenila tak dokument oziroma predporočno pogodbo.

»Ko se odločiš za tako imenovani drugi krog (novo zvezo v zrelih letih), se ti kaj hitro ob selitvi na partnerjev dom – če ima hišo – zgodi, da v hipu kot skrbne koklje tja pridrvijo njegovi otroci iz prvega zakona, saj se zelo bojijo, da bo nova ženska pograbila hišo, se usedla na premoženje. To sem že doživela, zato bi ob morebitni novi zvezi predlagala partnerju, da greva raje v najem – stanovat na nevtralno 'ozemlje' oziroma podpiševa predporočno pogodbo.« Čeprav sogovornica ne sodi med bogataše, se ji tovrsten strošek za odvetnika in notarja zdi majhen v primerjavi z morebitnimi hudimi zapleti v prihodnosti.

Pri nas o premoženju, v ZDA tudi o seksu

V odvetniški pisarni Merhar razložijo, da pri nas zakonci s predporočno pogodbo urejajo premoženjsko razmerje za čas trajanja zveze kot tudi za primer razveze. Če takšne pogodbe ne sklenete, za vas ob razvezi velja zakonit premoženjski režim. »Klasičen primer iz predporočne pogodbe je na primer: vse, kar sta osebi A in B pridobili pred zakonsko ali zunajzakonsko skupnostjo, ostane tako, kot je bilo pred sklenitvijo zveze. Nadalje se dogovorita, da stanovanje v Ljubljani pripada osebi A, pri čemer oseba B dobi avtomobil in vikend v Prekmurju. Stranki lahko tudi določita, kaj se bo zgodilo s premoženjem, ki ga bosta pridobili po sklenitvi predporočne pogodbe – novim premoženjem,« razloži Tamara Miljanović.

Američana sta že pred 30 leti v pogodbo zapisala, da morata imeti spolne odnose trikrat na teden. Ker moški ve, kaj potrebuje. Še danes sta skupaj in pravita, da zapisano deluje! O tem, kaj potrebuje ženska, nista spregovorila. Morda čisto školjko, kuhinjo, skuhano kosilo in zloženo perilo?

V ZDA se v teh pogodbah znajde marsikaj, tudi bizarne reči, kot so dogovor o tem, kolikokrat na teden lahko partner gleda nogometne tekme (v primeru kršitve mora plačati), do opredelitve časa za nov zmenek z drugo osebo po njuni razvezi. Mlajša sogovornica pa nam je povedala zgodbo o svojih znancih iz Amerike, ki sta že pred 30 leti v predporočno pogodbo zapisala, da morata imeti spolne odnose trikrat na teden. Ker moški ve, kaj potrebuje. Še danes sta skupaj in pravita, da zapisano deluje! O tem, kaj potrebuje ženska, nista spregovorila. Glede na to, da lahko čez lužo v predporočno pogodbo vključiš marsikaj, bi lahko zapisali tudi, da vsak dan potrebujete čisto školjko, kuhinjo, skuhano kosilo in zloženo perilo.

Bo besedah Tamare Miljanović se pri nas določilo o številu spolnih odnosov v pogodbi še ni znašlo. In četudi bi se, bi bila taka pogodba (ali vsaj tak člen) nična. »Vse želje strank, ki so v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali pa moralnimi načeli, bi pomenile ničnost pogodbe. O tem stranke vedno tudi poučimo, zato kakšnih kreativno nenavadnih klavzul ni. Predporočna pogodba je namenjena zgolj ureditvi premoženjskopravnih razmerij in ne more nadomestiti in/ali urediti medsebojne dinamike življenja dveh posameznikov. Sicer zakon ne določa natančne vsebine takšne pogodbe, pri čemer je vsebina vedno stvar dogovora, pa še vseeno ne sme vsebovati moralno spornih določb.«

Pomembna razsodba evropskega sodišča

Pred časom smo tudi v Jani opozorili na nenavadno sodbo francoskega sodišča, ki je pritrdilo pritožbi moškega, da njegova žena z njim ni več hotela seksati. Odrekanje spolnosti je resna in ponavljajoča se kršitev zakonskih dolžnosti, je menilo sodišče razvite evropske države! In taka razsodba bi lahko imela za to žensko hude posledice (gre za krivdo pri razvezi, to pa ima finančne posledice), če se ne bi pritožila na Evropsko sodišče za človekove pravice. To je odločilo, da so obvezni spolni odnosi v nasprotju s spolno svobodo in pravico do telesne samoodločbe. Kaj bi se zgodilo, če se Francozinja ne bi pritožila, raje ne bomo ugibali. Lahko se samo tolažimo, da v slovenskem pravnem redu krivda pri ločitvah nima tako pomembnih posledic. »Vsekakor pa je v tem primeru ESČP odločilo, da bi obveznost rednih spolnih odnosov v zakonski zvezi kršila spolno svobodo, pravico do telesne samoodločbe, kot tudi ne bi bila v skladu z bojem proti spolnemu nasilju,« dodaja Tamara Miljanović.

Tako si lahko oddahnete tisti, ki ste ob uvodu v ta članek mislili, da se nam je zmešalo. Upamo, da se vsi zavedamo, da take klavzule oziroma dogovora ne gre podpisovati niti v snu, saj vemo, da je naše telo samo naše in da se v različnih obdobjih počutimo različno ter da nam števila spolnih odnosov ne more in ne sme predpisovati noben dokument!

Lahko je vzrok za ničnost zakona

Potem ko je leta 2019 predporočna pogodba stopila v naš pravni red, je vernike zaskrbelo, ali Rimskokatoliška cerkev dojema tovrstne pogodbe kot greh. To ne, so takrat pojasnjevali z Inštituta za kanonskopravne vede, predporočne pogodbe so sprejemljive tudi za Katoliško cerkev. A samo, če se ne sklepajo za primer razveze oziroma če se z njimi ne pogojuje sklenitve zakona. Po njihovem mnenju so lahko koristne pri dolgih postopkih ob smrti enega od zakoncev. Vendar bi lahko bil zaradi sklenitve predporočne pogodbe zakon razglašen za ničnega (hiba v privolitvi), če bi bodoča zakonca takšno pogodbo sklepala kot varovalko za primer razveze. Vernik v zakon namreč ne sme vstopati z mislijo na morebitno razvezo, saj je zakon sklenjen za vse življenje.