Bitka za piščance in banane ter druge zgodbe iz zgodovine trgovinskih vojn
Kratek zgodovinski pregled nekaterih bolj in manj odmevnih trgovinskih vojn v prejšnjem in aktualnem stoletju. Med drugimi: piščančja vojna med Evropo in ZDA, banana "split" in pomaranče iz Floride, s katerimi je Evropska unija končala "jekleno vojno" ameriškega predsednika Georga Busha mlajšega.

Zloglasni zakon, ki je med zvezde izstrelil gangsterje
Leta 1929 je sesutje borze na Wall Streetu pahnilo svetovno gospodarstvo v "veliko depresijo" in pripravilo uvod v drugo svetovno vojno. Junija 1930 je ameriški predsednik Herbert Hoover podpisal Smoot-Hawleyjev carinski zakon, ki je močno zvišal carine za več kot 20.000 uvoženih izdelkov, tudi do 60 odstotkov.
Zakon je dobil ime po republikanskemu senatorju Reedu Smootu iz Utaha in njegovemu kolegu, kongresniku Willsu Hawleyu iz Oregona. Države so uvedle povračilne ukrepe, do leta 1933 je ameriški izvoz upadel za več kot 60 odstotkov, znani gangster Al Capone pa je v Čikagu leta 1931 odprl menzo za brezposelne, ki je po ljudskem izročilu dnevno nahranila do 5000 lačnih ust.

Hooverjeva priljubljenost je splahnela, na volitvah leta 1932 ga je porazil demokrat Franklin D. Roosevelt, ki bo ZDA kot edini doslej vodil tri mandate, od leta 1933 do smrti leta 1945. Pod Rooseveltovo administracijo so ZDA spremenile svojo trgovinsko politiko in se usmerile k liberalizaciji trgovine, kar je leta 1947 pripeljalo do oblikovanja Generalnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT), predhodnika današnje Svetovne trgovinske organizacije (WTO).
Zaradi evropskih piščancev Američani vozijo poltovornjake
Ker so v času druge svetovne vojne za rdeče meso veljale omejitve, je ameriška vlada začela kampanjo za spodbujanje državljanov k uživanju rib in perutnine. ZDA so okrepile tovarniško rejo piščancev, kar je znižalo ceno perutnine.
Po vojni je svet postal "globalen", Evropa je začela kupovati poceni piščance iz ZDA, evropski kmetje pa so trepetali, da jih bo poceni ameriška perutnina izrinila iz trga. Leta 1962 so zato članice Evropske gospodarske skupnosti (EGS), ki velja za predhodnico današnje Evropske unije (EU), uvedle carine na ameriškega piščanca.
Francija, Zahodna Nemčija, Italija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg so zvišale carine na ameriško perutnino in izvoz iz ZDA v Evropo je med letoma 1962 in 1963, na vrhuncu hladne vojne, upadel za 30 odstotkov, mediji pa so dogajanje poimenovali "piščančja vojna".

Leta 1963 je ameriški predsednik Lyndon B. Johnson uvedel povračilne carine, in sicer na krompirjev škrob, dekstrin (kemikalija se uporablja pri izdelavi papirja), francoski konjak in poltovornjake, ki bodo tudi zaradi protekcionistične trgovinske politike postali eden od simbolov "ameriškega načina življenja".
Carine na škrob, dekstrin in konjak so bile umaknjene, za poltovornjake pa je ta oblika protekcionizma ostala v veljavi do danes (25 odstotkov) pod imenom "piščančji davek" in dala ameriški avtomobilski industriji pomembno prednost pred tujimi konkurenti na domačih tleh. Azijski proizvajalci avtov, predvsem japonski (Honda, Nissan, Toyota), pa so proizvodne obrate preselili v ZDA.
16 let so se kregali okoli banan
Po ustanovitvi leta 1993 je EU omejevala uvoz banan iz Južne Amerike, da bi malim kmetom v svojih nekdanjih pacifiških, karibskih in afriških kolonijah (države AKP) dala prednost na evropskem trgu. Ker je bila večina nasadov v Latinski Ameriki v lasti ameriških korporacij, je bil njihov dobiček na trgu EU ogrožen.
ZDA so od leta 1997 vložile osem pritožb pri WTO in ta je v vseh razsodila v korist ZDA. Ker pa EU odločitev ni upoštevala dosledno, so ZDA uvedle 100-odstotne carine na nekatere izdelke, med njimi škotski viski, francoski sir (Brie, Camembert), italijanske testenine (samo tiste brez jajc!) in britanske dežnike.

Spor se je po 16 letih končal s podpisom sporazuma v Ženevi decembra 2009. EU se je strinjala, da bo postopoma zmanjšala carine, ZDA so ukinile 100-odstotne carine, nekdanje evropske kolonije pa so v zameno za izgubo trga prejele razvojno pomoč EU, da so se lahko ukvarjale še s čem drugim, kot gojenjem banan.
Clintonova vojna za limone z Argentino
Leta 2001 je ameriški predsednik Bill Clinton, da bi zaščitil pridelovalce limon v Kaliforniji, prepovedal uvoz iz Argentine. Kaliforijski kmetje so se namreč pritoževali, da argentinske limone prenašajo bolezni. Spor je leta 2012 obravnavala WTO in presodila v korist Argentine. Prepoved je po 16 letih na ogorčenje ameriških pridelovalcev ukinil Donald Trump v prvem mandatu leta 2017.
Bushevo jekleno vojno končale pomaranče iz Floride
Da bi oživil ameriško jeklarsko industrijo, je predsednik George Bush ml. leta 2002 uvedel do 30 odstotne carine na jeklo iz tujine. Ukrep je močno udaril po državah EU in izvoz v ZDA zmanjšal za več kot tretjino.
Ko je EU maščevalno zagrozila s carinami na vrsto ameriških izdelkov v današnji vrednosti skoraj 4 milijarde dolarjev, od pomarančnega soka s Floride do motorjev Harley Davidson, je Bush carine na jeklo odpravil.

Povračilni ukrepi EU so bili usmerjeni v to, da bi Bushu na prihajajočih volitvah leta 2004 povzročili kar največ škode v zveznih državah, kjer tradicionalno slavijo republikanci, na Floridi ali Wisconsinu, od koder prihajajo legendarni motorji. Poleg tega je bil guverner Floride takrat njegov brat Jeb Bush.
"Pralne" carine pred Trumpom uvedel že Obama
Podobno taktiko je EU ubrala tudi v prvem Trumpovem mandatu, ko so ZDA uvedle 25-odstotne carine na uvoz jekla in 10-odstotne na uvoz aluminija. V Bruslju so se odzvali s carinami na uvoz ameriškega blaga v vrednosti 2,8 milijarde evrov.
Na seznamu so se spet znašli motorji Harley Davidson in floridske pomaranče, kavbojke Levis, brusnice, koruza, arašidovo maslo ... Zaradi protiukrepov EU se je cena "Harleya" v ZDA v povprečju zvišala za več kot 2000 dolarjev.

Trump je v svojem prvem mandatu začel trgovinsko vojno predvsem s Kitajsko in uvedel visoke carine na uvoz številnih izdelkov, vključno s pralnimi stroji in sončnimi paneli. Carine na pralne stroje iz Mehike in Južne Koreje pa je že pred Trumpom leta 2012 uvedel Obama. "Pralne" carine je ukinil Trumpov naslednik Joe Biden februarja 2023, za sončne panele pa so ostale v veljavi.
Zaradi Trumpove carinske politike, ki je v sredo prinesla ZDA "dan osvoboditve", EU spet grozi s povišanjem carin na znane simbole ameriške industrije kot so motorji Harley Davidson in Levis kavbojke. Protiukrepe naj bi EU razkrila sredi aprila.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se