Žiga Živulović jr. / BOBO

Glede na število odzivov so trenutno še vedno v fazi pregledovanja, kasneje pa jih bodo po potrebi smiselno vključili v predlog pravilnika, so na ministrstvu pojasnili za STA. Po potrebi bodo prav tako izvedli dodatna usklajevanja s posameznimi deležniki, so zapisali na ministrstvu. Javna razprava o predlogu pravilnika se je sicer zaključila 24. julija.

Kaj prinaša posodobljen predlog pravilnika?

Posodobljen predlog pravilnika po navedbah ministrstva postavlja osnove za poenotenje organiziranosti, izvajanja in identitete zunajbolnišnične službe nujne medicinske pomoči (NMP) v Sloveniji. Predlogi so narejeni v smislu poenotenja dela in organizacije pri izvajalcih zunajbolnišnične službe NMP z vidika vozil, opreme, zaščitnih sredstev ter tehnologije, so zapisali.

Predlog pravilnika med drugim natančneje določa strukturo in organiziranost službe NMP, vanj so dodali obsežnejšo opredelitev izrazov. Spremenili so tudi definicijo prvih posredovalcev. To je oseba, ki se odzove na poziv dispečerske službe zdravstva ter pride na kraj dogodka z namenom izvajanja ukrepov za ohranitev življenja pred prihodom službe NMP.

Poudarek je tudi na kontinuiranem usposabljanju, saj se med izvajalci pojavljajo velike razlike v organizaciji in kakovosti dela, so pojasnili na ministrstvu.

Kandidate za prve posredovalce po predlogu pravilnika usposabljajo izvajalci nujne medicinske pomoči, znanje pa morajo obnavljati vsaj enkrat letno. Ob tem bi lahko izvajalci NMP po novem na svojem območju za potrebe dodatnega zagotavljanja prve pomoči sklenili tudi dogovor z lokalnimi ekipami prve pomoči občine. Prve posredovalce in lokalne enote bi aktivirala dispečerska služba zdravstva.

Novost je tudi psihosocialna pomoč v službi NMP, spremembe tudi pri izvoznih časih

Po predlogu pravilnika mora izvajalec službe NMP zdravstvenim delavcem in sodelavcem, ki opravljajo delo v službi NMP, omogočiti psihosocialno pomoč. Če te nimajo organizirane znotraj službe, javnega zavoda ali drugih organizacij, pomoč nudijo centri za duševno zdravje odraslih.

V predlogu pravilnika so natančneje opredelili izvozni čas za I. in II. prioriteto oziroma stopnjo nujnosti. Prva označuje stanje bolnika, ki ogroža ali bi lahko v kratkem času ogrozilo življenje bolnika, druga pa označuje možnost nevarnega stanja, ki lahko ogrozi življenjske funkcije bolnika, oziroma stanje, ki ga mora oceniti zdravnik.

Izvozni čas, torej čas od trenutka, ko mobilna enota NMP potrdi prejem sporočila, do dejanskega izvoza ekipe NMP, za intervencije I. prioritete ne sme presegati ene minute. Izvozni čas vozila urgentnega zdravnika pa je zaradi obravnave bolnika v ambulanti lahko daljši od ene minute, a ne sme presegati pet minut od aktivacije. Izvozni čas ekipe nujnega reševalnega vozila za intervencije II. prioritete pa ne sme presegati pet minut od aktivacije.

Dežurna mesta

V predlogu pravilnika so podrobneje definirali tudi dežurna mesta, natančneje določili zdravstveno varstvo na prireditvah in uvedli digitalno evidenco ter poročanje dispečerski službi zdravstva. Predlog po navedbah ministrstva vključuje tudi ureditev organizacije in pogojev za delovanje izvajalcev nenujnih prevozov.