Evropa v plamenih: na dobri poti do najslabšega leta v zgodovini meritev
Zaradi vročinskih valov, ki so precej daljši, kot je to običajno, in izjemno sušnih razmer številne evropske regije pestijo obsežni požari. Kar zadeva obseg evropskih požarišč, se obeta rekordno leto, saj je to poletje do danes pogorelo že krepko več kot 400.000 hektarjev površin.
Razmere so najbolj dramatične zlasti na območju Iberskega polotoka ter v Grčiji in Turčiji, kjer že več tednov besnijo številni obsežni požari. Evropska unija je na najbolj prizadeta območja že večkrat poslala pomoč v okviru mehanizma EU na področju civilne zaščite. Mehanizem so samo v letošnji požarni sezoni aktivirali že 16-krat. Splet je poln pretresljivih fotografij izmučenih gasilcev, ki se s skrajnimi napori borijo proti ognjeni stihiji, pri čemer nič ne kaže, da bi se lahko razmere kmalu umirile.
Samo španski gasilci se denimo v zadnjih dnevih borijo s kar 20 večjimi požari, ob tem pa vseskozi vlada velika požarna ogroženost, zaradi česar lahko vsak trenutek kjer koli po državi izbruhne novo žarišče. Požari v Španiji so doslej terjali že štiri smrtne žrtve, med katerimi so bili tudi trije prostovoljni gasilci. Najbolj dramatično stanje je na območju Galicije na severozahodu države. Španska vlada je na teren poslala tudi skoraj 1900 vojakov, ki pomagajo v prizadevanjih za zajezitev požarov.
Prvi smrtni žrtvi letošnje požarne sezone so zabeležili tudi na Portugalskem, kjer je bilo denimo samo v zadnjih dnevih na terenu približno 5000 gasilcev, ki so se borili s sedmimi večjimi aktivnimi požari. Gasilci so v soboto na požarišču v bližini mesta Guarda našli zoglenelo truplo nekdanjega župana tamkajšnje občine Vila Franca do Deão. V ponedeljek je nato v prometni nesreči, ki je bila posledica požara, umrl nek lokalni gasilec. Večina požarov besni v severnem in osrednjem delu države. Po podatkih portugalskih oblasti je letos pogorelo že za 17-krat več gozdnih površin kot v enakem obdobju lani.
Z obsežnimi požari se še naprej borijo tudi grški in turški gasilci, francoski gasilci pa so pred tednom dni v regiji Aude uspeli ukrotiti sploh največji požar, s katerim se je država srečala od leta 1949. Požar je gasilo več kot 2000 gasilcev.
Rekordno leto
Po navedbah znanstvenikov k pogostosti in intenzivnosti vročinskih valov v Evropi v največji meri prispevajo podnebne spremembe, zaradi suše pa je obsežnim gozdnim požarom izpostavljenih vse več evropskih regij. Kot so že večkrat poudarili v službi EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus, se Evropa med vsemi celinami segreva najhitreje, od osemdesetih let prejšnjega stoletja naprej celo dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Ob tem so opozorili, da je bilo leto 2024 najtoplejše leto v zgodovini meritev v skoraj vseh celinskih regijah, tudi v Evropi.
Po podatkih evropskega informacijskega sistema za gozdne požare (EFFIS) je v državah članicah EU v letošnjem letu skupno pogorelo že približno 440.000 hektarjev površin, kar je za dvakrat več od povprečja v zadnjih 19 letih. Za primerjavo, v enakem obdobju lani je pogorelo slabih 190.000 hektarjev površin. Po vsej Evrope so v tem letu skupno zabeležili že več kot 1600 požarov, ob tem se je v ozračje izpustilo kar 14,11 milijona ton ogljikovega dioksida, še kažejo podatki EFFIS. V enakem obdobju lani so zabeležili za 9,59 milijona ton tovrstnih izpustov. Po navedbah strokovnjakov nas čaka najslabša požarna sezona v zgodovini meritev.
Slovenija letos brez najhujšega
S številnimi požari se letošnje poletje srečujejo tudi vzdolž Jadrana, a so hrvaški gasilci doslej z večino opravili brez večjih težav. Precej huje je drugod na Balkanu, zlasti v delih Srbije, Črne Gore in Severne Makedonije. Se je pa najhujšemu letos vsaj zaenkrat izognila Slovenija, ki je po katastrofalnem požaru leta 2022 na Krasu ukrepala hitro in odločno. Na slovenskem nebu zdaj v primeru tveganih žarišč, ki bi lahko vodila v obsežnejše požare, hitro zakraljujejo air tractorji, ki so bili doslej v svojih posredovanjih zelo uspešni.
Po podatkih Copernicusa je v Sloveniji leta 2022, torej letu katastrofalnega požara na Krasu, pogorelo slabih 4400 hektarjev površin. Za to škodo so v največji meri poskrbeli štirje večji požari, na čelu s kraškim. Leta 2023 je pogorelo nekaj več kot 100 hektarjev, leta 2024 pa je številka ostala pod 100. V letošnjem letu je do današnjega dne pogorelo 143 hektarjev, pri čemer je glavni krivec za to številko vojaški poligon Poček, kjer je sistem Copernicus sredi februarja letos zabeležil večje »požarišče.«
Slovenska flota letal za gašenje trenutno vključuje štiri letala, ki pa jih pilotirajo tuji piloti, saj se slovenski piloti na air tractorjih še vedno usposabljajo. Kot so nedavno za Svet24 pojasnili v Upravi RS za zaščito in reševanje, je njihov cilj, da bo enota z lastnimi piloti povsem avtonomna do leta 2028. »Število trenažnih ur je odvisno od vremena, pilotov in razpoložljivosti letal, cilja pa je narediti od 15 do 20 ur mesečno oz, če razmere dopuščajo, tudi več,« so med drugim navedli. Pogoj, da lahko pilot samostojno opravlja naloge gašenja, je opravljenih 50 ur gašenja z inštruktorjem.
Slovenska flota air tractorjev je sicer v letu 2024 sodelovala v 19 intervencijah, pri čemer so skupno naletela 120 ur med gašenjem. Vključno s treningi je celoten nalet zrakoplovov znašal 394 ur. Ob intervencijah, torej ne ob vadbenih poletih, smo jih v zraku večkrat videli tudi v letošnjem letu. Med drugih so pomagali pri gašenju večjega gozdnega požara, ki je na začetku julija izbruhnil, na območju ljubljanske Nadgorice. Le nekaj dni pozneje so posredovali nad Žerjavom na Koroškem, kjer so na požar odvrgli približno 50.000 litrov vode in ključno pomagali gasilcem, ki so požar na težavnem terenu napadali na tleh.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
