Sašo Švigelj

Pivovarji so danes v Ljubljani spomnili, da je vlada v začetku maja sprejela novo uredbo o določitvi zneska trošarine za alkohol in alkoholne pijače, ki s 1. junijem prinaša zvišanje trošarin na pivo za sedem odstotkov. Direktorica GZS - Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Tatjana Zagorc je poudarila, da je bilo za gospodarstvo v zadnjem obdobju sprejetih 11 novih finančnih bremen, višja trošarina na pivo pa je nov udarec za dejavnost pivovarstva. "Mi vemo, da moramo kot sektor prispevati svoje, pa vendarle je nekje točka preloma in to smo pri pivovarstvu že zdavnaj prekoračili," je prepričana Zagorc.

Slovensko pivovarstvo po njenih besedah v državni proračun prispeva 290 milijonov evrov, od tega na podlagi trošarine 90 milijonov evrov. Ob tem vsako delovno mesto v sektorju pomeni šest delovnih mest v drugih panogah, tako da skupaj zagotavlja več kot 8000 delovnih mest. Kot je še povedala Zagorc, je v Sloveniji k plačilu trošarine zavezanih 94 pivovarn, od katerih je ena večja, in sicer Pivovarna Laško Union, ostale pa so kraft pivovarne, na katere sta vezana tudi gostinstvo in turizem. Višje trošarine na pivo bodo imele negativne posledice tudi na ti dve panogi, je posvarila.

Trošarine so že zdaj med višjimi v EU

Predsednik Združenja slovenskih pivovarn in predstavnik pivovarne Reservoir Dog Andrej Sluga je podčrtal, da osnovni problem ni zvišanje trošarine, temveč dejstvo, da je ta že zdaj med višjimi v EU. Kot je bilo mogoče slišati danes, je 70 odstotkov višja od trošarine v Italiji, 140 odstotkov višja od tiste na Hrvaškem, 150 odstotkov višja kot v Avstriji in 180 odstotkov višja kot na Madžarskem.

Profimedia

Na vino ni trošarine

Sluga je spomnil, da zvišanje trošarine na pivo temelji na ideji strateškega sveta za prehrano, da bi se na ta način dvignilo vstopni prag za uživanje alkohola, pri tem pa opozoril, da je Slovenija v Evropi skupaj z Grčijo edina država, ki ima zelo visoko trošarino na pivo, nima pa trošarine na vino, čeprav je "količina etilnega alkohola, ki ga Slovenci letno zaužijemo s pivom in vinom, ekvivalentna". To se mu zdi diskriminatorno.

Izpostavil je še, da do zvišanja trošarine prihaja v času, ko je pivovarstvo že tako v težavah. Po epidemiji covida-19, energetski krizi, podražitvi surovin in storitev in vsesplošni inflaciji, ki ji je sledilo tudi zvišanje plač oz. stroškov dela, si namreč panoga "v resnici ni nikoli več opomogla". Višjih stroškov poslovanja namreč ni mogla prenesti na potrošnika, "ker ima trg svoje zakonitosti".

Marko Jamnik (pivovarna Tektonik) je pojasnil, da letno že zdaj plačajo za okoli 60.000 evrov trošarine in da bi lahko za ta znesek zaposlili dva človeka v proizvodnji. Stroške klestijo na vseh koncih, zato se ob povečani obremenitvi boji za usodo pivovarne.

"Ti davki niso več normalni," je nadaljeval Igor Lazar (Pivovarna LOO-BLAH-NAH). "Mi smo res izžeti, kolikor se da. Tukaj ni več prostora za nove davke," je dejal in dodal, da je Slovenija preveč obdavčena na vseh področjih. Po njegovih besedah so posledica tega tudi visoke cene piva v lokalih, ki so že na ravni Avstrije, Italije, pri čemer pa imajo v tujini v gostinstvu štirikratne marže, v Sloveniji pa komaj dvakratne, kar da je premalo za gostinstvo.

"To je sramota vseh sramot," pa je ukrep vlade komentiral Luka Rojnik (pivovarna Green Gold Brewing).

Janez Skok (pivovarna Maister) je medtem izpostavil, da se v Sloveniji proizvaja vrhunska piva, kar da prepoznava tudi tujina, in da bi morala država sektorju pomagati, ne pa, da ga dodatno obremenjuje.

Da naj država ne le umakne uredbo, temveč zniža trošarino na pivo na raven sosednjih držav in s finančnimi spodbudami pomaga pivovarskemu sektorju, pa je pozval tudi Jože Podobnik (Pivovarna Zajc).

Izjava ministrice in ministra

Z junijem dvig trošarin na alkohol: Kaj to pomeni za potrošnike?

Kompromis, s katerim ni nihče zadovoljen

Vlada z dvigom trošarin na alkoholne pijače, predvsem pivo, po pojasnilih ministra za finance Klemna Boštjančiča in ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Ruper zasleduje predvsem cilje zdravstvene politike. Strateški svet za zdravje je sprva predlagal spremembo višine trošarin na alkohol in alkoholne pijače v višini uskladitve z inflacijo, in sicer od zadnje spremembe trošarine, kar bi pomenilo zvišanje v višini 25,7 odstotka. Potem ko je finančno ministrstvo opravilo več razgovorov z deležniki, je predlagalo občutno nižji, sedemodstotni dvig trošarine.

"Iskali smo kompromis med pričakovanji zdravstvene stroke in pričakovanji gospodarstva. Nihče ni zadovoljen, ampak običajno je tako pri kompromisih," je v današnji izjavi za medije v Ljubljani izpostavil minister Boštjančič. Trošarine na alkohol se po njegovih besedah niso zvišale več kot 10 let, v tem vmesnem času pa so maloprodajne cene alkoholnih izdelkov narasle. Kot je izpostavil, so za leto 2024 obračunani prihodki od trošarin na alkohol in alkoholne pijače znašali 123,6 milijona evrov. Od tega 88,7 milijona evrov predstavljajo trošarine na pivo, pri tem trošarine na pivo malih proizvajalcev 950.000 evrov oz. manj kot 0,8 odstotka vseh trošarin na alkohol.

Pivo za 2,6 centa dražje?

"Stvar, ki je zelo pomembna in se jo ves čas tudi pozablja, je, da ne gre za dajatev, ki jo plačujejo proizvajalci, gre za dajatev, ki jo plačujemo potrošniki, ko kupujemo alkoholne izdelke kjerkoli že, v trgovinah ali v restavracijah," je dejal minister. Zaradi zvišanja trošarine bi se prihodki iz naslova trošarin za pivo, ki ga proizvedejo mali pivovarji, po oceni ministrstva povečali za 67.000 evrov na leto. Za vse proizvajalce piva, male in velike, pa bi sprememba trošarine pomenila 6,3 milijona evrov letno več.

Ob trenutnih cenah piva na trgu se bo cena 0,5 litra piva, če ta vsebuje pet odstotkov volumenskega alkohola, zvišala za 2,6 centa. Za male pivovarje se bo torej zvišala za manj, natančneje 1,3 centa. Vse ob predpostavki, da se sprememba trošarine prenese v končno ceno piva in se ostale sestavine cene piva ne spremenijo, je še dejal minister.

Po oceni finančnega ministrstva bi zvišanje trošarine za vse male proizvajalce piva pomenilo 67.000 evrov dodatne trošarine na leto, kar je v povprečju približno 700 evrov na malega proizvajalca piva na leto. Odločitev, ali se bo sprememba trošarine odrazila v končni ceni piva in prenesla na potrošnika, je prepuščena proizvajalcem in trgovcem.

Ministrica  Valentina Prevolnik Rupel je dodala, da si na področju alkoholne politike z vidika javnega zdravja želijo uvedbe ukrepov, ki bodo prispevali k zmanjšanju dostopnosti do alkohola oz. alkoholnih pijač, seveda predvsem za ranljive skupine, kot so otroci in mladostniki. "Znanstveno je namreč dokazano, da je ustrezna cenovna politika povezana s povpraševanjem po alkoholu. Seveda imamo še druge ukrepe, kot so omejitev fizičnega dostopa ali omejitev oglaševanja alkoholnih pijač," je poudarila. Dodala je, da je v Sloveniji alkohol eden izmed najbolj razširjenih psihoaktivnih snovi in povzroča številne negativne posledice za zdravje in za življenje posameznikov, s tem pa tudi njihovih družin in celotne družbe.

Slovenija se uvršča med države, ki imajo eno najvišjih porab alkohola. "Alkohol je eden od vodilnih dejavnikov za breme bolezni, za absentizem, za prezgodnjo smrtnost, povezan je z več kot 200 bolezenskimi stanji, med katerimi so tudi številne vrste raka, bolezni jeter, duševne motnje, je tudi pomemben dejavnik tveganja za poškodbe, vključno s prometnimi nesrečami in delovnimi nesrečami, prav tako tudi s samomori in nasiljem," je podčrtala.

Sašo Švigelj