Evropski veletoki v težavah, ustavili tudi jedrski reaktor
V Romuniji je na Donavi nasedla rečna križarka, s katere so morali evakuirati 238 ljudi. Težave zaradi nizkih vodostajev se nadaljujejo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Razmere v porečju največjih evropskih rek ostajajo dramatične. Donava ni edina, zaradi vročinskih valov in suše imajo nizke vodostaje plovne reke v večjem delu Evrope, kar predstavlja vse večje motnje tako v tovornem prometu kot turizmu.
O dramatičnih razmerah na Donavi priča tudi zadnji dogodek, ki se je odvil v bližini romunskega kraja Salcia na romunsko-bolgarski meji. Tam je zaradi izjemno nizkega vodostaja na Donavi že v ponedeljek zvečer nasedla križarka Viking Ullur z 52 člani posadke in 186 potniki.
Kot poroča romunski portal Digi24, je ladja nasedla na poti v bolgarsko pristanišče Vidin, kjer bi jo morali končno znova oskrbeti z osnovnimi potrebščinami, kot je denimo tudi pitna voda. Po navedbah bolgarskih oblasti je namreč na križarki zmanjkalo pitne vode. Vidina ni dosegla, saj je nasedla na peščeni sipini, ki se je pojavila zaradi izjemno nizkega vodostaja.
Do nasedle križarke so najprej poslali drugo ladjo, ki bi morala posadko in potnike prepeljati na varno, a se ji to plovilo zaradi nizkega vodostaja ni uspelo približati. Nato je propadlo še več poskusov evakuacije. Šele v torek zvečer so nato vseh 238 ljudi s patruljnimi čolni evakuirali pripadniki bolgarske mejne straže.
Ustavili delovanje jedrskega reaktorja
Pretok Donave na tem območju znaša vsega približno 1600 kubičnih metrov na sekundo, še poroča portal. Gre za najnižji vodostaj po letu 1996. Julijsko povprečje sicer znaša 4700 kubičnih metrov na sekundo. Romunske oblasti so kmetom na jugovzhodu države že omejile dostop do vode, ki jo uporabljajo za namakanje, saj morajo zagotoviti nemoteno hlajenje dveh jedrskih reaktorjev v državni jedrski elektrarni Cernavoda. V torek so morali delovanje enega od reaktorjev celo ustaviti, so potrdili v Nuclearelectrici, državnemu podjetju , ki z nuklearko upravlja.
Velike težave tudi Srbiji
Z vodostajem Donave imajo velike težave tudi druge države, pri čemer logistične težave in okrnjen tovorni promet posledično pomenita vrzeli v dobavnih verigah, tako vse skupaj občutijo gospodarstva širom Evrope.
O izjemno nizkem vodostaju Donave so pred dnevi poročali v Srbiji, kjer imajo posledično močno okrnjeno proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah, obenem je otežen uvoz naftnih derivatov v državo. Da so lahko zagotovili zanesljivo oskrbo domačega trga, je srbsko ministrstvo za rudarstvo in energetiko naftnim družbam odobrilo uporabo operativnih rezerv dizelskega goriva.
Na udaru sta predvsem hidroelektrarni Đerdap 1 in Đerdap 2. Pretok Donave je namreč približno za polovico manjši od dolgoletnega povprečja in se približuje biološkemu minimumu. V srbskem elektroenergetskem podjetju Elektroprivreda Srbije so že napovedali, da bo letošnja proizvodnja električne energije na Donavi ena najslabših v zgodovini.
Da je stanje resno, je razvidno tudi iz dogodka iz Novega Sada, kjer so privezane ladje zaradi nizkega vodostaja Donave obtičale v zeleni mlaki. Že nekaj časa imajo nizke vodostaje tudi Tisa, Sava in Drava, zaradi česar so v zadnjih tednih na več mestih iz vode pokukale razbitine plovil. Na vzhodu Srbije so se na površju pojavili ostanki nemške rečne flotilje, plovil, ki so jih zavezniki potopili leta 1944. V bližini Vukovarja so se pojavili celo ostanki ladje, ki je potonila skoraj pred stoletjem.
Stanje dramatično tudi na Renu
Nič boljše ni stanje višje na toku Donave v Avstriji in na Madžarskem. Madžarski prevoznik MAHART PassNave je moral denimo že pred tedni ukiniti večino trajektnih povezav na območju Budimpešte. Veliko skrbi povzroča tudi Ren, še en evropski veletok. Zaradi nizkega vodostaja je že nekaj časa okrnjen prevoz železove rude, premoga, žitaric in predvsem nafte.
Na nemškem ministrstvu za gospodarstvo so za portal Euractiv dejali, da še vedno upajo, da tokratna suša ladijskega prometa ne bo udarila tako hudo kot v letih 2018 in 2022. Po njihovih navedbah so v Nemčiji po izkušnjah v teh dveh letih že poskrbele za to, da so njihove dobavne verige »bolj odporne.« Prav tako se je razširila uporaba plovil z manjšim ugrezom.
»Posledično bodo negativni učinki verjetno na splošno milejši kot v preteklih letih,« so poudarili na ministrstvu.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
