Čeprav jih ni več veliko, so tudi v novomeški občini še vasi brez zdrave pitne vode. Na Jugorju v Krajevni skupnosti Gabrje in na Velikem Slatniku v Krajevni skupnosti Mali Slatnik se preko 200 ljudi še oskrbuje z vodo iz lokalnih vodovodov, nad katerimi ni strokovnega nadzora. Analize novomeškega Zavoda za zdravstveno varstvo kažejo, da je voda povsod oporečna in da takšna oskrba z vodo ni varna.

Lokalni vodovodi, s katerimi upravljajo vaščani sami, niso ustrezno zavarovani in nimajo določenih vodovarstvenih pasov, zato vsak predstavlja potencialno nevarnost za izbruh hidričnih obolenj.

Kot pojasnjujejo na zavodu, kjer po naročilu novomeške občine enkrat letno analizirajo vzorce vode iz teh dveh lokalnih vodovodov, so ljudje, ki to vodo redno uživajo, razvili določeno odpornost proti bakterijam v njej, zato se redko zatekajo po strokovno pomoč. Prišleku pa bi uživanje vode, v kateri so pogosto koliformne in tudi fekalne bakterije, lahko povzročilo trebušne težave, drisko.

Za skrbnike vodovodov so sicer v zadnjih letih pripravili kar nekaj izobraževanj, vendar pa se v te vodovode zelo malo vlaga, ni razkuževanja, filtriranja vode, niso čiščeni.

Direktor zavoda Dušan Harlander poudarja, da je pitna voda dobrina, s katero morajo upravljati profesionalno usposobljene organizacije.

Novomeška Komunala je ta dva vodovoda sicer že vključila v svoj načrt obnov in investicij. Po predvidevanju Jožeta Bašlja iz sektorja za razvoj in investicije pri Komunali naj bi ju prevzeli v upravljanje ob izgradnji novih in obnovi obstoječih vodovodov skupaj s kanalizacijskim omrežjem v prihodnjih dveh letih.

Na Jugorju naj bi opustili več kot sedem desetletij star lokalni vodovod iz oporečnega vira, pitno vodo pa naj bi dobili iz gabrskega vodovoda, ki ga letos že obnavljajo in obenem gradijo tudi kanalizacijsko omrežje.

Preberite še ...

Kulinarika

Ne spreglejte znakov, ki razkrivajo kakovost paradižnika

Projektna dokumentacija za gradnjo črpališča in povezovalnega cevovoda med Gabrjem in Jugorjem naj bi bila sicer v celoti izdelana, a za dokončanje investicije je po oceni Komunale v prihodnjih dveh letih potrebno zagotoviti še blizu 210 tisoč evrov.

Slatnik, ki ima največji lokalni vodovod v občini, naj bi se z območjem Križev nad vasjo navezal na vodohran Hrušica. Ob obnovi sedanjega vodohrana in omrežja v vasi ter gradnji novega povezovalnega cevovoda naj bi uredili tudi kanalizacijo v vasi, za kar si vaščani zelo prizadevajo.

Projekti za to že obstajajo, zagotavlja Bašelj, dobrih 417 tisoč evrov, kolikor znaša vrednost investicije samo glede oskrbe z vodo, pa naj bi zbrali do leta 2010.

Na drugi strani pa na Komunali opažajo, da obstajajo tudi območja, kjer imajo posamezniki možnost priključitve na javni vodovod, vendar se ne priključijo. Ob takšni neosveščenosti bi najbrž lahko ukrepala tudi pristojna inšpekcija, saj Komunala nikogar ne more prisiliti, da se priključi na javni vodovod, poudarja Bašelj, ki opaža, da so pogosto vsi krajani za, ko pa je treba plačati prispevek, si premislijo, saj je voda, ki jo imajo sami, zastonj.

Pravnega mehanizma, kot je na voljo ob ureditvi kanalizacijskega omrežja, na katerega se morajo krajani obvezno priključiti, pri oskrbi z vodo namreč ni.