Marko Vavpotič

Če je predsednica Nataša Pirc Musar je v državni zbor že poslala kandidaturi vrhovnih sodnikov za mesti dveh novih ustavnih sodnikov, pa postopki iskanja varuha človekovih pravic in guvernerja Banke Slovenije ostajajo odprti. O zadevi, ki se vleče že mesece ter v kateri koalicija na čelu s Svobodo in predsednica vztrajajo vsak pri svojem, je danes Pirc Musar spregovorila z vodjo poslancev Svobode Natašo Avšič Bogovič.

»Dogovorjeno je bilo, da v roku enega tedna predlagajo najmanj dve novi imeni, primerni za opravljanje te funkcije. Na podlagi predstavljenih imen bodo nato opravljeni novi pogovori,« so glede iskanja guvernerskega kandidata zapisali v uradu predsednice. Avšič Bogovič pa je dejala, da je predsednici republike predlagala ponovitev razpisa.

Pogovori pri predsednici

Kdo bo guverner? Pirc Musar koaliciji predstavila "dva vrhunska bančna strokovnjaka"

Predsednica je sicer doslej za mesto guvernerja na pogovorih s poslanskimi skupinami predlagala že šest imen, za katere je ocenila, da so primerni za opravljanje te funkcije, vendar zadostne podpore poslanskih skupin niso prejeli, so spomnili v uradu.

Pirc Musar je bila neuspešna neuspešna tudi pri iskanju varuha človekovih pravic, ki pa potrebuje dvotretjinsko podporo DZ. Glede tega pa predsednica razmišlja o ponovitvi razpisa, so potrdili v uradu.

Preboj pri kandidatih za ustavna sodnika?

Je pa Pirc Musar v DZ poslala kandidaturi vrhovnih sodnikov Nine Betetto in Primoža Gorkiča za mesti dveh novih ustavnih sodnikov. Kandidata bosta za izvolitev potrebovala 46 poslanskih glasov na tajnem glasovanju v DZ, pri čemer ju po navedbah Avšič Bogovič podpira celotna.

»Ustavno sodišče je varuh naše ustave in pravne države. Zato morajo biti ustavni sodniki neodvisni, strokovni in zavezani k najvišjim standardom pravne presoje, osebne integritete in etike. Verjamem, da predlagana kandidata s svojim znanjem, izkušnjami in integriteto izpolnjujeta ta merila in bosta poslanstvo sodnikov na ustavnem sodišču opravljala odgovorno,« so predsedničine besede zapisali v njenem uradu.

Guverner Banke Slovenija

Pirc Musar naj bi na čelu Banke Slovenija želela videti Ksenijo Maver

Pri izbiri in pogovorih s poslanskimi skupinami je Pirc Musar upoštevala pravna področja, ki jih odhajajoča sodnika pokrivata (tj. civilno pravo in kazensko pravo), in razmerje med številom sodnic in sodnikov na ustavnem sodišču. S 30. oktobrom se namreč izteče mandat ustavni sodnici Špelci Mežnar, z 19. novembrom pa ustavnemu sodniku Marku Šorliju. »Po opravljenih posvetovanjih z vodji poslanskih skupin, nepovezanimi poslanci in predstavnikoma narodnih skupnosti je mogoče pričakovati zadostno podporo za njuno izvolitev,« so še zapisali v predsedničinem uradu.

Kdo sta Betetto in Gorkič

Nina Betetto, ki je v preteklosti že bila v naboru kandidatov za mesto ustavne sodnice, je vrhovna sodnica od marca 2006, bila je tudi podpredsednica vrhovnega sodišča. Deluje v civilnem oddelku Vrhovnega sodišča. Leta 1985 diplomirala na pravni fakulteti v Ljubljani, leto pozneje pa še iz francoščine na filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1994 je pridobila naziv magistrica prava.

Sašo Švigelj

Uveljavila pa se je tudi kot strokovnjakinja na področju alternativnega reševanja sporov in pri prizadevanjih za povečanje učinkovitosti sodnih postopkov. Od leta 2009 je članica svetovalnega sveta evropskih sodnikov (CCJE), svetovalnega telesa Sveta Evrope, ki mu je tudi predsedovala. Leta 2016 je bila tudi kandidatka za mesto slovenskega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice, a s kandidaturo ni uspela. Tedaj je bila iz dela politike deležna tudi ostrih očitkov, med drugim o domnevnem kršenju človekovih pravic, legalizaciji medvojnih in povojnih pobojev ter ključni vlogi v procesu Patria.

Policija.si

Gorkič je vrhovni sodnik na kazenskem oddelku vrhovnega sodišča in izredni profesor za kazensko pravo na ljubljanski pravni fakulteti. Za vrhovnega sodnika ga je v drugem poskusu DZ izvolil decembra 2020. V prvem poskusu ni prejel zadostnega števila glasov, v drugem poskusu, ko se ga je Sodni svet vnovič odločil predlagati za to mesto, pa so njegovemu imenovanju močno nasprotovali v SDS.

Po njihovih navedbah naj Gorkič ne bi izpolnjeval pogojev za izvolitev na funkcijo vrhovnega sodnika, ker da mu je potekel naziv izrednega profesorja. Izkazalo se je, da te informacije niso bile resnične. Gorkič je na ljubljanski pravni fakulteti diplomiral leta 2002, leta 2009 pa še doktoriral. Raziskovalno se je ukvarjal zlasti z dokaznim pravom kazenskega postopka in varstvom zasebnosti. Je tudi avtor več znanstvenih in strokovnih besedil s področja kaznovalnega prava.