Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Zveza Romov za Dolenjsko je včeraj pripravila okroglo mizo, na kateri so se pogovarjali o težavah, ki jih imajo Romi s prijavo stalnega prebivališča, del razprave pa je bil namenjen tudi razpravi o kriminalu med romsko populacijo in delu policije.

Kot je povedal predsednik Zveze Romov za Dolenjsko Bogdan Miklič, ugotavljajo, da ima več kot 500 Romov (seštevek števil, ki sta jih na dogodku povedala predstavnika centra za socialno delo in upravne enote je bil za okoli 100 nižji) stalno bivališče prijavljeno na naslovu Brezje 12 (tam je ena od romskih hiš) in Resllova 7b, kjer ima sedež novomeški center za socialno delo, saj ga drugje ne morejo dobiti. Miklič je dejal, da je ena od možnih rešitev dodelitev začasnih hišnih številk, ki jih v postopku lahko dodeli geodetska uprava, o čemer je govoril tudi Izidor Jerala z novomeške občine. Slednji je izpostavil tudi pogoj za to rešitev - urejeno lastništvo hiše in privolitev lastnika zemljišča.

Kasneje je razprava tekla tudi o tem, da je v primeru Žabjaka problem kompleksnejši, da bi ga bilo treba rešiti dolgoročno, na kar se po besedah Janeza Doltarja z Mestne občine Novo mesto v lokalni skupnosti tudi pripravljajo. Ob tem je predsednik Regijske civilne iniciative za reševanje romske problematike Silvo Mesojedec omenil, da je njihova iniciativa o možni ureditvi Žabjaka seznanila že štiri vlade, pa se še nič ni premaknilo.

Mihelca Lakner z novomeške upravne enote je rekla, da imajo podobne težave s prijavami stalnega bivališča tudi v drugih dolenjskih občinah, direktor Centra za socialno delo Novo mesto Alojz Simončič pa je dodal, da gre za stvari, ki imajo že zelo dolgo brado.

V drugem delu okrogle mize je Zveza Romov za Dolensko kritično ocenila delo policije, češ da ne naredi vsega, kar bi lahko, a je ta očitek Robert Zupančič s PU Novo mesto zavrnil in odgovoril, da delajo strokovno in v skladu z zakonodajo, dodal je, da več aktivnosti pričakujejo tudi od Zveze Romov, ki bi lahko organizirala različne delavnice, na katerih bi sodelovali tudi drugi občani, postavila stojnice v naseljih in tako prispevala k sožitju med Romi samimi in ostalo družbo.