Zato sta oblikovala nov seznam gostov. Gospa Fowler pravi, da je ideja zrasla na moževem zeljniku. »Večer pred tem sva molila, in ko sva se drug dan zbudila, je rekel, da bi lahko poklicala bližnje zavetišče za brezdomce in povabila njih.«

Ko so v zavetišču prejeli njun klic, so mislili, da gre za potegavščino. Številni izmed dvestotih atlantskih brezdomcev niso bili navajeni pozlačenih krožnikov in kristalnih kozarcev, otroci pa niso bili gotovi, če jim prepada celoten pladenj ali samo ena jed z njega. Dogodek je bil tako uspešen, da ga bodo ponovili tudi naslednje leto, plačali pa ga bodo sponzorji.