Bi Slovenija sploh zmogla ponovno uvedbo obveznega vojaškega roka?
Hrvati prve nabornike v vojašnicah pričakujejo že marca. Kaj bi ponovna uvedba obveznega vojaškega roka v praksi sploh prinesla Sloveniji?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Slovenija je obvezno služenje vojaškega roka odpravila leta 2004. V zadnjem času, ko ga nekatere evropske države zaradi naraščajočih geopolitičnih napetosti ponovno uvajajo, se to vprašanje odpira tudi pri nas, a na obrambnem ministrstvu o tem za zdaj ne razmišljajo.
Od kasarne do pisarne
Hrvati pa prve nabornike v okviru ponovne uvedbe obveznega služenja vojaščine pričakujejo že marca, vežbanje bo trajalo dva meseca. Naborniki bodo med usposabljanjem prejemali približno 1100 evrov mesečnega denarnega nadomestila, vojaški rok pa se jim bo štel v delovno dobo. Imeli bodo tudi prednost pri zaposlovanju v javni upravi.
Tudi Srbija bo po napovedih predsednika Aleksandra Vučića kmalu spet uvedla obvezno služenje vojaškega roka, ki naj bi trajalo 75 dni. Srbske oblasti so za ta namen namenile skoraj 90 milijonov evrov proračunskih sredstev v naslednjih treh letih.
Zadnje generacije nabornikov niso videle vojašnic
Samo odločitev o ukinitvi vojaške obveznosti je državni zbor sprejel leta 2002 z novelo zakona o vojaški dolžnosti, a je ta predvidevala usposabljanja nabornikov še do leta 2004. Leta 2003 pa je 2. septembra najprej zaživela uredba o prostovoljnem služenju vojaškega roka, 9. septembra pa sta tedanja predsednik vlade Anton Rop in obrambni minister Anton Grizold napovedala še ukinitev naborniškega sistema. Zadnje tri generacije nabornikov tako niso videle vojašnic, čeprav so bile vanje napotene.
Pa Slovenija sploh premore dovolj vojašnic, inštruktorjev ter drugih kadrov, da bi lahko spet učinkovito izurila več sto nabornikov letno, ne da bi ogrozila delovanje profesionalne vojske? Kako bi obvezno služenje vojaškega roka v praksi okrepilo obrambno pripravljenost Slovenije v primeru konflikta ali povečanih varnostnih tveganj? Kateri konkretni vidiki pripravljenosti bi se izboljšali? Oziroma drugače: Ali bi bili naborniki res koristni ali bi dejansko služili le kot "kanonfuter" brez prave operativne vrednosti?
Koliko nabornikov lahko sprejme Slovenska vojska?
Skupni obseg Slovenske vojske (SV) je zadnji dan leta 2025 štel 7592 pripadnikov stalne sestave in pogodbene rezerve. Za obrambo države pred različnimi vrstami napadov je po mnenju docentke na Katedri za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede (FDV) Jelene Juvan ključna sposobnost naraščanja sil (mobilizacija, rezerve, podpora države).
Da bi lahko točno vedeli, koliko nabornikov je SV sposobna sprejeti in usposobiti, je po besedah Juvan treba upoštevati število morebitnih nabornikov; v zadnjih letih se na prostovoljno služenje vojaškega roka oglasi približno 300 mladeničev, kar pomeni, da jih je vojska toliko sposobna usposobiti, opremiti in jim zagotoviti vse primerno za bivanje. Če k tem številkam dodamo še posameznike, ki so opravili temeljno vojaško usposabljanje, je ta številka še nekoliko višja, pravi Juvan.
Ključni deli: organizacija, inštruktorji, finance
Ker pa je ponovna vpeljava naborništva smiselna za dosego večje vojaške moči SV, to 30 tisoč pripadnikov ali celo več, bi potemtakem naborne populacije morale biti bistveno večje, ob tem opozarja Juvan.
"Ne gre samo za inštruktorje in vojašnice, gre za spremembe na treh ključnih področjih," poudarja Juvan. Prvo je normativni pravni in organizacijski del oziroma ponovna aktivacija sistema vojaške dolžnosti. Drugo so zmogljivosti za usposabljanje: kadri, infrastruktura, poligoni, inštruktorji, podporni kader, prostori itd. Tretje je finančni del.
"Velik izziv so inštruktorji. Najboljši inštruktorji so praviloma isti ljudje, ki jih Slovenska vojska potrebuje za operativne naloge in pripravljenost enot," opozarja Juvan.
Dodatnih 300 nabornikov bi opazno obremenilo kader
"Če bi število nabornikov dvignili nad sedanji obseg, bi Slovenska vojska morala povečati stalni kader v centrih za usposabljanje in zmanjšati del rednih aktivnosti profesionalnih enot", opozarja Juvan, "pri trenutni velikosti pa lahko že dodatnih 300 do 600 nabornikov v usposabljanju opazno obremeni kader, če ni namensko financiran in kadrovsko ločen".
"Upoštevajoč dejstvo, da je Slovenska vojska kadrovsko podhranjena, bi vse to prestavljalo dodatne obremenitve kadru, ki je že tako preobremenjen," še poudarja naša sogovornica.
Ponovna uvedba naborništva terja nov koncept vojske
Ponovna vpeljava obveznega služenja vojaškega roka po besedah Juvan zahteva tudi spremembo koncepta Slovenske vojske. "Ne gre samo za primerno infrastrukturo ali primeren inštruktorski kader. Sama narava poklicnih oboroženih sil se razlikuje od narave obvezniških oboroženih sil. Treba je točno vedeti, zakaj vpeljujemo obvezno služenje vojaškega roka, čemu bi bili ti obvezniki namenjeni in kakšne naloge in v kakšnih razmerah jih bodo opravljali. Treba je upoštevati različne scenarije in temu primerno pripraviti načrte za naraščanje sil," pojasnjuje Juvan.
Naborniki so baza usposobljenih ljudi
Naborništvo po besedah Juvan ne poveča takoj bojne moči, poveča pa število ljudi, ki znajo osnovne vojaške stvari in ki so usposobljeni za delovanje v krizah, ki niso nujno vojaške. V regionalnem konfliktu ali krizi so naborniki ključni za hitro mobilizacijo, zapolnjevanje enot, ki bi sicer ostale podhranjene, in za razbremenitev poklicne vojske.
"Obvezniki bi povečali sposobnost zadrževanja ob morebitnem napadu, niso pa namenjeni ofenzivnim operacijam ali neposrednemu boju. Lahko so koristni za varovanje ključne infrastrukture, nadzor območij in zaledja, za podporo logistiki, za teritorialno obrambo, za varovanje zavezniških sil in oskrbovalnih poti," našteva Juvan.
Obvezna vojaščina krepi odpornost družbe
Po oceni Juvan obvezna vojaščina krepi tudi odpornost družbe, poveča razumevanje, kaj vojska sploh dela, izboljša tako imenovano civilno-vojaško sodelovanje in poveča pripravljenost prebivalstva na izredne razmere.
"Obvezni vojaški rok sam po sebi ne naredi Slovenije "vojaško močne", ne nadomesti profesionalne vojske in ne odvrne resnega napadalca. Obvezni vojaški rok, kot del širšega sistema, pa lahko bistveno poveča obrambno odpornost, omogoči realno mobilizacijo, zmanjša tveganje zloma v prvih tednih konflikta in da poklicni vojski prostor in čas, da dela tisto, kar zna najbolje," pojasnjuje Juvan.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
