L. M.

L. M.

L. M.

L. M.

Da je naša kulturna dediščina pomembna, je pogosto slišati. A treba je kaj storiti, da ne propada. To velja tudi za sakralno dediščino in v šmarješki občini so prav po zaslugi Domoznanskega društva Šmarjeta obnovili že marsikatero staro in arhitekturno zanimivo kapelico, ravno tako razpelo.

Med zanimivejšimi primerki iz zadnjega obdobja po mnenju konservatorskega svetnika, vodje novomeške enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije mag. Dušana Štepca, sodi tudi t.i. Jožkova kapelica v Gornjih Toplicah. Prav letos je stara 130 let.

»Bila je poseben konservatorski in restavratorski izziv, skupaj z društvom nam je uspelo,« pove Štepec, ki je bil pristojni konservator, ki je ves čas usmerjal in nadzoroval obnovo, in je skupaj s sodelavci zaslužen, da so kapelici povrnili njeno prvotno podobo. Obnova je trajala kar nekaj let.

Kapelica kot priprošnja

O Jožkovi kapelici, ki je posvečena Mariji, ni pisnih virov. Po pripovedovanju domačina Jožeta Zorana, po domače Jožkov z Gornjih Toplic, jo je dal postaviti njegov ded Jože konec 19. stoletja, po vsej verjetnosti kot priprošnjo za več sreče v zakonu.

Ded je imel namreč v prvih dveh zakonih veliko nesreče. Umrli sta mu obe ženi. Po smrti druge žene se je vrnil domov v Gornje Toplice, kjer je ob domačiji svojih staršev dal postaviti kapelico. Njegovi bratje, ki so bili zidarji, so sezidali veliko in po okrasju bogato kapelico, ki ji ni bilo para daleč naokoli. Na blagoslov kapelice je takrat prišlo tudi dekle iz šempetrske fare, ki se je zagledalo v Jožeta. Po srečnih okoliščinah sta se poročila in na koncu imela celo dvanajst otrok.

Jožkovi iz Gornjih Toplic so za kapelico ves čas skrbeli in jo po svojih najboljših močeh tudi vzdrževali. Kljub vsemu pa je zob časa naredil svoje in v Domoznanskem društvu Šmarjeta so se odločili za obnovo. Brez sodelovanja zavoda ni šlo.

Zidarska in pleskarska dela so zaupali domačinu Milanu Pajku, mizarska pa Marjanu Zoranu. Pri obnovi kapelice so sodelovale tudi restavratorke Tadeja Kajzar Trajkovski, mag. Maja Ivanišin in Helena Valentin Konjedic, saj so med preiskavami pred obnovo na fasadi odkrili prvotne fasadne barve, v notranjščini pa pod beleži ostanke izjemne stenske dekorativne poslikave.

Za kako zahteven projekt je šlo, kdo so bili podporniki in več o tem, kako zagnano je Domoznansko društvo Šmarjeta, ki je – kot pove njegov predsednik Jože Perše - do zdaj obnovilo 33 znamenj, križev in kapelic, torej malih kulturnih spomenikov v šmarješki občini, pa več v tiskani izdaji Dolenjskega lista.