Država bo lahko bankam ukazala, kje morajo postaviti bankomat
Predlog novega zakona predvideva nova pravila za dostop do gotovine. Med ključnimi novostmi je zahteva, da prebivalci naselij z več kot 1000 prebivalci do bankomata ne bi imeli več kot 5 kilometrov.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Predlog novega zakona o dostopu do gotovine prinaša pomembne spremembe za banke in njihove komitente. Predvsem za prebivalce manjših krajev, kjer so banke v zadnjih letih zapirale poslovalnice in odstranjevale bankomate. Če namreč na določenem območju ne bo zagotovljen ustrezen dostop do gotovine, bo lahko Banka Slovenije posamezni banki naložila obveznost postavitve bankomata ali odprtja poslovalnice.
Predlog zakona v javni obravnavi
Na finančnem ministrstvu so v javno obravnavo dali predlog zakona, ki bo urejal dostopnost in uporabo plačilnih sredstev. Ta med drugim ureja ustavno priznano pravico do uporabe gotovine, ponudnike blaga in storitev zavezuje k sprejemanju vsaj enega elektronskega plačilnega sredstva, hkrati pa uvaja brezplačni paket osnovnih plačnih storitev.
Kreditne institucije in Pošta Slovenije bodo po predlogu zakona morale vzdrževati zadostno mrežo gotovinskih točk (bankomatov in poslovalnic), ki bo zagotavljala ustrezno geografsko pokritost in gostoto. V naseljih z več kot 1000 prebivalci bo moral biti na voljo bankomat v razdalji največ 5 kilometrov od centra naselja, podobni kriteriji pa bodo veljali tudi za poslovalnice v večjih naseljih.
Zadnjo besedo bo imela Banka Slovenije
In kako bo država določila, katera banka bo morala postaviti ali vzdrževati bankomat na posamezni lokaciji? Na ministrstvu za finance pojasnjujejo, da zakon določa merila za vzpostavitev ustrezne mreže gotovinskih točk po vsej Sloveniji. Banka Slovenije bo enkrat letno analizirala stanje dostopa do gotovine in ugotovila, na katerih območjih prebivalci nimajo primernega dostopa do bankomatov ali poslovalnic.
Če bo analiza pokazala pomanjkljivo pokritost, bo Banka Slovenije banke najprej pozvala, naj prostovoljno zagotovijo ustrezno rešitev. To bi lahko pomenilo premestitev obstoječega bankomata iz območja z dobro pokritostjo na območje, kjer ga primanjkuje, postavitev novega bankomata ali odprtje dodatne poslovalnice.
»Če kreditne institucije na prostovoljni osnovi ne bodo zagotovile dostopa do gotovine v skladu z zakonom, bo Banka Slovenije z odločbo določila kreditno institucijo, ki bo morala zagotoviti gotovinsko točko in vrsto gotovinske točke,« so pojasnili na ministrstvu.
Pri odločitvi, katera banka bo morala zagotoviti dostop do gotovine, bo Banka Slovenije upoštevala več kriterijev. Med njimi bodo predvsem tržni delež posamezne banke pri depozitih gospodinjstev, njen delež bankomatov oziroma poslovalnic, regionalna pokritost ter dosedanje odločitve banke glede postavljanja ali ukinjanja gotovinskih točk.
Ministrstvo: Stroške bo kril bančni sektor
Na vprašanje, kdo bo financiral postavitev in vzdrževanje bankomatov na območjih, kjer ti za banke niso ekonomsko zanimivi, je ministrstvo odgovorilo, da bo stroške predvidoma kril bančni sektor. Enako velja tudi za zagotavljanje brezplačnega paketa določenih plačilnih storitev, ki ga prav tako predvideva zakon.
Na ministrstvu dodajajo, da je takšen pristop skladen tudi s stališči Evropske centralne banke (ECB). Ta je v svojih mnenjih poudarila, da morajo države članice sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da imajo prebivalci še naprej primeren dostop do gotovine in gotovinskih storitev.
Banke: Brezplačne storitve niso brez posledic
V Združenju bank Slovenije pravijo, da je predlog še v javni obravnavi, zato ga skupaj z bankami in hranilnicami še »podrobno preučujejo«. So pa ob tem ponovno izpostavili pomisleke glede predvidene uvedbe brezplačnega paketa osnovnih plačilnih storitev.
»Takšnega predloga ne podpiramo, saj ocenjujemo, da bi morebitne določbe, ki bi kreditnim institucijam kot gospodarskim družbam nalagale izvajanje določenih storitev brezplačno, lahko odpirale pomembna vprašanja z vidika temeljnih ekonomskih načel, svobodne gospodarske pobude in veljavnega ustavnopravnega okvira,« so opozorili.
Ob tem so poudarili, da je v Sloveniji že vzpostavljen institut osnovnega plačilnega računa, katerega namen je zagotavljanje dostopa do ključnih bančnih storitev. Po njihovem mnenju zato treba morebitne dodatne posege v obstoječo ureditev skrbno pretehtati.
»Na splošno pa velja, da lahko obvezno zagotavljanje brezplačnih storitev vpliva tudi na oblikovanje cen drugih bančnih produktov, zato takšni ukrepi zahtevajo celovito analizo njihovih učinkov,« so še poudarili.
Na vprašanje, kakšne posledice bi zakon prinesel poslovanju bank, ne želijo ugibati. »V tej fazi ni mogoče odgovoriti, saj se poslovni modeli bank in hranilnic med seboj razlikujejo, učinki pa bi bili lahko pri posameznih gospodarskih družbah zelo različni,« so še navedli.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
