Profimedia

Lani je bilo v Sloveniji 16.735 porodov, rodilo pa se je skoraj 17.000 otrok. V Sloveniji je bila leta 2023 nosečnica v povprečju stara 31,1 leta, prvorodka, torej ženska, ki je rodila prvič, pa 29,7 leta.

Povprečna starost nosečnic se v zadnjih letih zvišuje, s tem tudi število pridruženih kroničnih bolezni in posledično rizičnih nosečnosti ter tveganj za zaplete, zato lahko tu iščemo glavne vzroke, zakaj so omejitve pri količini sladkorja, holesterolu, telesni teži in še pri čem vse strožje. A kot pravijo v porodnišnici Postojna, so po njihovih podatkih nosečnice pri nas zdrave.

Več rizičnih nosečnosti je povezanih s starostjo nosečnice

Uršula Reš Muravec iz zdravstvenega centra Dravlje v Ljubljani ob tem pojasnjuje, da se ženske kasneje odločajo za nosečnost in je posledično tudi več težav v nosečnosti. »Višja ko je starost ženske, več je internističnih težav, kot so sladkorna bolezen v nosečnosti, visok krvni pritisk in druge bolezni. Pri višji starosti žensk je tudi več ginekoloških bolezni, kot so miomi, endometrioza, polipi, adenomioza, zato je lahko tudi več rizičnih nosečnosti. Na splošno pa so nosečnice bolj ozaveščene o zdravi prehrani, gibanju in zdravem načinu življenja. Raziskave NIJZ kažejo, da delež nosečnic, ki kadijo, v Sloveniji upada, še vedno pa jih kadi od 10 do 15 odstotkov.«

Profimedia

Med najpogostejšimi boleznimi v nosečnosti so: sladkorna bolezen, nosečniško povišan krvni pritisk in preeklampsija, slabokrvnost, okužbe sečil, težave s prebavili (slabost, bruhanje, zgaga, zaprtje), bolečine v križu. Kar nekaj nosečnic jemlje tudi zdravila za ščitnico, dodaja Reš Muravec.

A vrednosti določenih parametrov se seveda pri nosečnicah razlikujejo od preostale populacije. To na primer velja za vrednost glukoze na tešče, za nosečnice znaša manj kot 5,1 mmol/L, za splošno populacijo pa manj kot 6 mmol/L, pri hemoglobinu je spodnja meja za nosečnice nekoliko nižja kot pri splošni populaciji na račun hemodilucije ali drugačne razporeditve telesnih tekočin v nosečnosti.

Premalo ali preveč sladkorja ne vpliva dobro

Holesterola, tako Reš Muravec, pri nosečnicah rutinsko ne merijo, sladkorno bolezen v nosečnosti pa ugotavljajo dvakrat: prvič na začetku nosečnosti, okoli 10. tedna, in če je krvni sladkor višji ali enak 5,1 mmol/L, pomeni, da ima nosečnica sladkorno bolezen. »V tem primeru dobi napotnico za diabetološki posvet, kjer prejme vse potrebne informacije o pravi prehrani, gibanju in ostala navodila za spremljanje zdravstvenega stanja,« dodaja Reš Muravec.

Drugo testiranje za sladkorno bolezen v nosečnosti se opravi pri tistih, ki so bile negativne pri prvem testu, in sicer v 24. tednu nosečnosti. Če pa nosečnica ne uspe vzdrževati primerno visoke vrednosti glukoze z dieto, se uvedejo zdravila, dobi inzulin. »Mejna vrednost glukoze je določena kar nizko, in to z namenom, da je metabolizem sladkorja čim bolje nadzorovan, kar je zelo pomembno pri razvoju ploda in za dolgoročno zdravje otroka. Neugodno vplivajo tako nizke vrednosti kot visoke vrednosti sladkorja v krvi nosečnice. Okoli 10 do 15 odstotkov nosečnic v Sloveniji ima sladkorno bolezen.«

Jedo preveč sadja

Strokovnjaki na področju nosečnosti opažajo, da je med najpogostejšimi napakami v nosečnosti ta, da bodoče matere v želji, da bi otroku zagotovile dovolj mineralov in vitaminov, jedo preveč sadja. Sadje vsebuje veliko enostavnih sladkorjev, kar vodi v preveliko pridobivanje telesne teže, še posebej, če ima ženska že pred zanositvijo povišano telesno težo. Takim nosečnicam svetujejo manj sadja in več zelenjave in vlaknin. Da o športnih aktivnostih, ki jih tudi ne manjka, niti ne govorimo. »Športne aktivnosti v nosečnosti naj bodo zmerne, take, kjer pulz ne naraste na več kot 120 utripov na minuto. Sunkoviti športi, kot so tenis, tek, skupinski športi, naj počakajo za kasneje,« svetuje Uršula Reš Muravec.

Andrej Petelinšek

Velika večina rodi po naravni poti

V porodnišnici Postojna dodajajo, da je zdravstveno varstvo za nosečnice pri nas zelo dobro, zato je tudi zdravje novorojenčkov zelo dobro. »Med najpogostejšimi boleznimi novorojenčkov pa opažamo zlatenico, okužbe, dihalne stiske in prirojene nepravilnosti. Sicer je naravnih porodov okoli 70 odstotkov, carskih rezov približno 25 odstotkov, porodov z izhodno operacijo ali vakuumsko ekstrakcijo pa pet odstotkov,« še pravijo v Postojni.

S tem se strinja Reš Muravec, ki pravi, da se zaradi dobre diagnostike prirojenih nepravilnosti, dobre oskrbe nosečnic, da ne pride do težav v nosečnosti in prezgodnjih porodov, in dejstva, da nosečnice rojevajo v porodnišnicah, pri nas rojeva vse manj otrok s težavami. »Prirojene nepravilnosti ugotavljamo z nuhalno svetlino, dvojnim hormonskim testom, NIPT-testom, po potrebi z horionsko biopsijo ali amniocentezo.«

Profimedia