Nadlegovanje po telefonu: Zakaj žrtve ostajajo brez pomoči?
Bralec pravi, da je bil žrtev nadlegovanja po telefonu, klicali ob nemogočih urah in zmerjali. Policija pa kot da ni nič. Kako lahko pomaga operater?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
»Prvi klic je bil sorazmerno nedolžen, kdo sem in podobno, potem pa se je usul plaz zmerljivk, ki jih niti ne bi ponavljal. In nato se je nadaljevalo vsak dan, večkrat, zjutraj, popoldan, zvečer. Vmes je klical celo z vidne številke, a je ta očitno prednaročniška, vsi ostali klici so bili s skrite številke. Obrnil sem se na policijo, pa so imeli veliko argumentov, zakaj ne morejo storiti nič. Počasi so mi ti klici začeli prihajati do živega, nato pa so s časom prenehali,« je povedal bralec.
Zaradi varstva podatkov nadlegovalci preveč zaščiteni?
In se še vprašal, kaj bi lahko naredil, zakaj nihče nič ne more, ne policija, ne operater, ki v njegovem primeru niti ni želel ukrepati. Ter ali je ta anonimnost danes res tako popolna in so zaradi nekega varovanja podatkov različni posebneži delajo res kar hočejo?
Vprašali smo na policijo in operaterje, kaj narediti, da bi nadlegovanje omejili ali celo sankcionirala in ali je res tako težko ujeto storilce?
»Samo nadlegovanje po telefonu ni kaznivo dejanje. V primeru nadlegovanja oziroma prekomernega števila klicev, se uporabnik telefona lahko obrne na svojega operaterja. Glede na podatke, ki sem jih pridobil na spletu, je treba operaterju vložiti pritožbo oziroma vlogo zaradi nadlegovanja, nakar naj bi operater nadlegovalcu poslal opozorilno obvestilo. Če bi z nadlegovanjem nadaljeval, bi operater lahko blokiral klice,« pravijo na policiji.
Policija ukrepa le, če je grožnja
Če pa so pri telefonskih klicih izrečene tudi grožnje, pa lahko ukrepa tudi policija, po besedah našega bralca torej do tega trenutka s tem policija nima nič.
Pri tem je prvi korak, da žrtev zadevo prijavi, najbolje, da se prijavitelj zglasi na eni od policijskih postaj, kjer lahko tudi predloži dokazila o klicih ali SMS sporočilih in grožnjah, policisti pa bodo z njim opravili pogovor.
Druga bralka pa je povedala, da je bila žrtev groženj s smrtjo in so po prijavi opravili pogovor z nadlegovalcem, a ji identitete tega človeka niso želeli izdati. »Zaradi varovanja podatkov bi ta človek lahko tudi sedel kje ob meni, pa tega ne bi vedela,« se je pridušala bralka.
Žrtev mora sama vložiti ovadbo
»Pri tem moramo opozoriti, da neprimerne vsebine izrečene preko telefona ali v živo, ki se nanašajo na kazniva dejanja zoper čast in dobro ime sicer so kazniva dejanja, vendar se preganjajo na zasebno tožbo. To pomeni, da morate oškodovanec sam vložiti kazensko ovadbo na pristojno sodišče. Policija v tem primeru ni pristojna za obravnavo,« še dodajajo na policiji.
Pri operaterju Telemach so povedali, da zlonamerne ali nadležne klice obravnavajo v skladu z zakonom o elektronskih komunikacijah in na podlagi pisne zahteve naročnika »začasno, vendar največ tri mesece, beležimo izvor vseh klicev, tudi tistih, za katere se zahteva preprečitev prikaza identitete. Kot operater podatke o sledenju shranimo in o identifikacijski oznaki kličočega pisno obvestimo naročnika, ki je zahteval sledenje.«
Če pa se žrtev odloči za zasebno tožbo, pa operater naročniku posreduje morebitne podatke, ki razkrijejo identiteto kličočega naročnika, o čemer pa obvesti tudi kličočega naročnika in informacijskega pooblaščenca.
In če žrtev zahteva, lahko operater povzročitelju pošljejo opomin prek SMS ali telefonskega klica, omeji ali prekine izvajanje storitev ali celo odpove naročnino.
Operater ni dolžan posredovati
»Operater pa sicer ni dolžan sprejeti nobenega od omenjenih ukrepov, vedno pa moramo pred omejitvijo ali prekinitvijo naročnine naročnika vnaprej obvestiti o nameravanih ukrepih in določiti primeren rok za izvedbo,« še pojasnjujejo na Telemachu.
Na Telekomu pa svetujejo, da žrtve najprej blokirajo klicatelja ali pa to storijo tudi kot operaterji z blokado vseh dohodnih klicev za določeno obdobje, na primer 14 dni, dokler val klicev ne mine, ali pa trajno blokado klicev z določene številke ali omrežne skupine.
Žrtev pa mora imeti kar dobro dokumentirano zgodovino klicev in nadlegovanj, od podatkov o klicatelju in podatke o vsaj petih takih dogodkih (datum in ura dogodka ter številko pošiljatelja, če ta ni skrita, po možnosti zaslonske posnetke).
Število nadlegovanje se ne spreminja
»Blokada pa pri nas lahko vsebuje do 15 številk. Ob tem klicatelja opozorimo na neprimernost klicev. Opažamo pa, da nadlegovanja in način nadlegovanj sčasoma spreminja. Trenutno so v trendu spletne prevare,« še pravijo na Telekomu.
Operater A1 pa dodaja, da se po njihovih podatkih obseg prijav se v zadnjih letih ne spreminja in da tako ne morejo izpostaviti tipičnega ali prevladujočega vzorca. »Nadlegovanja se pojavljajo v različnih oblikah, z različnimi motivi in različno stopnjo intenzivnosti, tarče pa so lahko uporabniki vseh starosti in profilov. Zato vsako prijavo obravnavamo individualno, ciljno in ob doslednem upoštevanju načela sorazmernosti,« še pravijo.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
