Profimedia

V zadnjih dneh slovensko javnost pretresajo razkritja o neprimernem dopisovanju znanega glasbenika Challeta Salleta z mladoletnimi dekleti.

Po objavi Aleksandra Repića, ki je na spletu znan pod vzdevkom Nepridiprav, so se oglasila še druga dekleta, ki opisujejo skoraj enake izkušnje: sprva prijazna sporočila, nato poželjivi komentarji, pozni pogovori in prošnje po intimnih fotografijah.  

Tarča hudih očitkov

Objavljamo pričevanje dekleta, ki naj bi jo nadlegoval priljubljeni raper

"Meja varnosti se začne že pri prvem sporočilu"

Prvi korak k zaščiti je zavedanje, da meja varnosti ne nastane šele pri fizičnem stiku, ampak že pri prvem sporočilu, ko odrasla oseba poskuša vstopiti v osebni prostor mladoletnice.

»Ko odrasla oseba prestopi mejo v odnosu z mladoletnicami, ne gre le za osebno zlorabo – poruši se zaupanje, da so odrasli tisti, ki varujejo,« je za naš portal dejala psihoterapevtka dr. Brigita Chuuya Jezeršek. »Zato je pomembno, da se o tem govori odprto, strokovno in sočutno.«

Osebni arhiv

Mladi pogosto občutijo počaščenost ali radovednost, ko jim piše nekdo znan. A ravno ta občutek »posebnosti« je lahko past. Po besedah psihoterapevtke je ključnega pomena, da mladoletnice vedo, da nikoli niso dolžne odgovarjati na sporočila oseb, ki jih ne poznajo, ne glede na njihov status ali priljubljenost. Če prejmejo dvoumno ali neprimerno sporočilo, naj ga ne izbrišejo, temveč shranijo kot dokaz in se čim prej obrnejo na odraslo osebo, ki ji zaupajo – starše, učitelje, svetovalno delavko.

»Najpomembnejše je, da dekleta razumejo: odgovornost ni njihova. Odrasli so tisti, ki bi morali razumeti meje, ne pa otroci, ki se jih šele učijo,« dodaja.

· Zlatko vs. Challe Salle

Od pesmi do sodnih postopkov: obtožbe in spori, ki pretresajo sceno

Pozornost znane osebe lahko hitro deluje kot nekaj posebnega

V obdobju adolescence mladi iščejo priznanje in sprejetost. Pozornost znane osebe lahko zato hitro deluje, kot da so nekaj posebnega. Toda kot opozarja psihoterapevtka, je zelo tanka meja med pristno komunikacijo in zlorabo moči.

»Da, povsem običajno je, da se mladoletnici sprva zdi lepo, če ji piše nekdo 'slaven'. A to nikakor ne pomeni, da je dala soglasje ali da nosi odgovornost za nadaljnje dogajanje. Radovednost in občutek počaščenosti nista privolitev, temveč znak ranljivosti – odrasla oseba bi ju morala prepoznati in zaščititi, ne pa izkoristiti.«

Zato psihoterapevtka opozarja, da je vsako opravičevanje vedenja odraslih s tem, da je »mladoletnica iskala pozornost«, nevarno in zmotno. »Mladoletnice ne zapeljujejo odraslih. Odrasli se odločijo, da prestopijo mejo,« jasno pove.

"Tišina vedno koristi storilcu"

Psihoterapevtka poudarja, da je molk tisti, ki storilcem omogoča, da nadaljujejo. »Ko se o teh stvareh govori, se moč storilca zmanjšuje. Tišina vedno koristi tistemu, ki zlorablja. Glas, ki pove resnico, pa zaščiti ne le ene, ampak mnogo drugih.«

Hkrati opozarja na pojav sekundarne viktimizacije – ko družba žrtev po razkritju ne posluša ali ji celo očita sokrivdo. »Ko dekle spregovori in je deležno dvomov ali posmeha, doživi novo obliko zlorabe. To boli še bolj kot sam dogodek.« Zato je naloga odraslih in institucij jasna: prisluhniti, zaščititi in ukrepati – brez obsojanja.

Kam po pomoč?

Ko se mladoletnica znajde v stiski, je najpomembnejše, da ne ostane sama. Obstajajo številni viri pomoči, kjer lahko dobi podporo in zaščito:

• TOM telefon – 116 111 (anonimno, vsak dan od 12. do 20. ure)
• SOS telefon – 080 11 55 (24-urna linija za ženske in otroke, ki doživljajo nasilje)
• Zavod Emma, Društvo za nenasilno komunikacijo, Center za socialno delo (CSD) – nudijo strokovno, pravno in psihološko podporo
• Policija – 113, če gre za grožnje, pritiske ali zahteve po srečanju

Pomembno je, da dekleta vedo: niso same in niso krive. Ko spregovorijo, se odgovornost premakne tja, kamor spada – na odrasle, ki so prestopili mejo.

Burna razprava v komentarjih: od obtoževanja žrtev do pozivov k zaščiti

Na priljubljenem družbenem omrežju Facebook se je po objavi članka nanizalo skoraj 400 komentarjev, zlahka pa je opaziti razdeljenost javnega mnenja. Nekateri so izražali dvom o verodostojnosti informacij in dekleta celo obtoževali, da iščejo pozornost. Drugi pa so jasno opozorili na problematičnost takšnih odzivov in pozivali k večji empatiji ter zaščiti mladoletnic.

Med komentarji so se tako znašla tudi sporočila, kot so:

- »Kje pa so bile te deklice prej, polno je laži, denar jih privlači.«

- »Zanimivo, da se je vseeno z njim pogovarjala do štirih zjutraj. Mogoče je mislila, da ima šanse, pa je vztrajala do štirih.«

- »To je zdaj že postalo praksa – po letih obtoževati uspešne moške.«

Zaskrbljenost pa je izrazila ena izmed mnogih komentatork:

- »Žalostno je brati komentarje žensk, ki se postavijo na stran odraslega moškega, ki je izkoristil svojo moč in prepoznavnost v dani situaciji.«

Med komentarji so se oglasili tudi mlajši, ki so opozorili, da gre za širši problem, o katerem se že dolgo govori; 22-letni uporabnik je zapisal:

- »Dejstvo je, da je Challe pisal veliko mladim, tudi mladoletnim puncam, medtem ko igra, da ima srečno družino. Mojo kolegico je otipaval, ko je imela komaj 15 let. O tem se govori že vrsto let. Zdaj jih imam 22 in me res skrbi, kako reagirajo starejše ženske. Upam, da se to ne zgodi vašim hčeram ali vnukinjam.«

Odzivi na družbenih omrežjih tako razkrivajo globok razkol v razumevanju odgovornosti in meja. Pogosto se v javnosti hitro pojavi napačno mišljenje, da je mladoletnica »sodelovala«, »iskala pozornost« ali »vedela, kaj počne«. A to je nevarno in zelo zmotno razmišljanje, poudarja dr. Chuuya Jezeršek.

Mladoletnica ni enakovredna sogovornica odrasli osebi, še manj pa tista, ki bi lahko nosila odgovornost za to, da je nekdo prestopil mejo. Odrasli so tisti, ki bi morali razumeti posledice svojih dejanj, ne pa jih opravičevati s tem, da je bila mladoletnica prijazna, odzivna ali radovedna.

Ko poskušamo opravičevati vedenje odraslih s tem, da »je sama hotela pozornost«, se ne postavimo na stran resnice, ampak na stran zlorabe, še dodaja psihoterapevtka.