M. M., arhiv DL

M. M., arhiv DL

Bralec nas je opozoril, da se je minuli ponedeljek pod težo snega podrl starejši kozolec na parceli za hotelom Pri Belokranjcu. Z zemljiščem upravlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, a ko se je obrnil na več institucij, so povsod zanikali odgovornost. Po našem poizvedovanju pa so pristojni obljubili, da bodo ukrepali.

»Še dobro, da se je to zgodilo v zimskem času. Že dolgo je kozolec žalostno propadal, tam je veliko sprehajalcev s psi, tudi otroci se igrajo na zelenici in še dobro, da se ni komu kaj zgodilo. Le kdo bi odgovarjal?« se je spraševal v klicu na uredništvo.

Izkazalo se je, da gre za parcelo, s katero upravlja Sklad KZG in ki je delno oddana v zakup, del parcele s porušenim kozolcem pa ni.

Z vprašanji smo se minuli četrtek obrnili tudi na ministrstvo za okolje in prostor, saj v primerih nevarnih gradenj ukrepa gradbeni inšpektor. Prav ta dan si je zadevo na terenu inšpekcija ogledala in ugotovila, da je podrt kozolec deset metrov oddaljen od javne poti, tako da ne ogroža nikogar.

»Podrt kozolec ni prepoznan za nevaren objekt v smislu določb Zakona o graditvi objektov (ZGO-1). Ker ni bila ugotovljena kršitev ZGO-1, je bil postopek ustavljen,« so navedli v odgovoru in dodali, da je za stanje objektov odgovoren lastnik. V kolikor gradbena inšpekcija na terenu potrdi primer nevarne gradnje, ki ogroža premoženje, zdravje in življenje ljudi, promet, sosednje objekte oz. njegovo okolico, jo lahko ustavi oz. prepove uporabo ter odredi, da se v roku izvedejo nujna vzdrževalna dela ali pa da se objekt ustrezno obnovi ali odstrani. Za posamezne lastnike je v takih primerih zagrožena globa od 500 do 1.200 evrov, če gre za pravno osebo ali samostojnega podjetnika, je kazen od osem do 30 tisočakov, odgovorna oseba pravne osebe pa za takšen prekršek dobi globo od 800 do 3.000 evrov. »V območni enoti Novo mesto je bilo od leta 2013 obravnavanih 89 zadev, ki so se nanašale na nevarno gradnjo,« so za Dolenjski list še odgovorili z ministrstva.

Čeprav je nevarni kozolec oddaljen od javne poti, smo sklad vendarle pobarali, ali se čutijo odgovorne, da je objekt propadel in če bi se komu od sprehajalcev kaj zgodilo. »Predmetno zemljišče ni javna pot ali javno dobro in posledično ni namenjeno sprehajalcem. V neposredni bližini je javna pot in Sklad KZG RS ne prevzema nikakršne odgovornosti za varnost na predmetnem zemljišču,« je zapisala Lea Lehner s sklada in dodala, da bodo, ko bodo to dopuščale vremenske razmere, ruševine odstranili.

Članek je bil objavljen v 11. številki Dolenjskega lista z dne, 15. marec 2018.