Arhiv Dolenjskega lista

»Živimo, kot da smo odtrgani in pozabljeni od tega sveta. Smo na svoji zemlji, plačujemo elektriko in vodo, a radi bi uredili še vse papirje za legalizacijo,« pravijo Hudorovičevi, ki živijo v Rojah, enem od petih romskih naselij v šentjernejski občini.

Tu domuje okrog sedem romskih družin. Vinko Hudorovič, eden od treh otrok mame Berte in pokojnega moža, ki sta tu že pred več kot tremi desetletji kupila zemljišče, na katerem so živeli že rodovi prej, je nekakšna glava širše družine. Vsi otroci namreč živijo blizu. V zidani in neometani hiši (nekoč je bila tu baraka) živi mama s sinom Martinom in njegovo družino, zraven je en del hiše prizidala še hčerka Nataša, ki ima pet otrok. Potoži, da mora dva šolarja vsak dan z avtom voziti v šolo, ker je pot iz Roj do Šentjerneja prekratka za šolski avtobus. »Ampak šolski avtobus pelje mimo našega naselja, ko vozi druge otroke iz sosednjih vasi. A ne bi pobral še naših?« ji ne gre v račun. Sin Vinko z ženo živi v sosednji leseni baraki.

PLAČUJEJO ELEKTRIKO, VODO…

Pravijo, da imajo vse papirje in dokaze, da živijo na svoji zemlji, le objektov ne morejo legalizirati, čeprav trdijo, da imajo gradbeno dovoljenje. »Kako bi nam sicer napeljali elektrike?« pravijo. S kupom položnic dokazujejo, da redno plačujejo elektriko, ravno tako vodo, greznico pa ima le mamina zidana hiša, iz ostalih dveh hiš nesnaga teče kar po cevi ven na dvorišče oz. za barako, kar je moteče zlasti poleti.

Hudorovičevi pomoč pričakujejo z občine. Ne razumejo, zakaj ni mogoča legalizacija objekta, vsaj zidanega, saj bi radi spet imeli hišno številko. Nekoč so jo že, pa so jim jo vzeli in je sedaj na drugi romski hiši - seveda ena velja za vse romsko naselje Roje in kot pravi Vinko, »nikoli ne veš, ali ti poštar prinese res vso pošto ali ne«.

UREDITEV POTI IN GRABNA

S svojimi problemi so se nedavno v Šentjerneju obrnili na varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer. Napotila jih je tako na medije kot na občino, in sedaj upajo, da se bo kaj premaknilo.

»Ne razumem, da država bolj pomaga tistim Romom, ki imajo črno gradnjo na tuji zemlji kot nam, ki smo parcelo pošteno plačali in živimo na svojem. Njim vse odkupijo, uredijo legalizacijo, pa nimajo nobenih skrbi,« toži Vinko, ki omeni tudi problem z dostopom do njihovega dvorišča po javni poti z glavne ceste. »Radi bi pot utrdili, da ne bi bila blatna. Poseben problem pa je zaraščen graben. Občina bi ga morala sčistiti, da bi voda odtekala. Ker se to ne stori, smo v hiši že imeli tudi poplave, tako da so na pomoč prišli gasilci,« pove Vinko in doda, da jim je lani občina priskrbela kontejner, ki so ga sami celo dvakrat napolnili s smetmi in nesnago iz jarka.

Vinko pove, da je nekaj časa delal na občinskem komunalnem podjetju EDŠ, potem pa, da ga niso potrebovali več in je brezposeln. Vsi Hudorovičevi živijo od socialne pomoči, služb nimajo. Na vprašanje, ali sploh iščejo kako delo, ne dobimo prepričljivega odgovora, da ja. So pa razočarani nad delom romske občinske svetnice, »ki ni enaka do vseh Romov. Za nekatere se zelo zavzema, nas pa pusti pri miru,« povedo in dodajo, da niso vsi Romi v šentjernejski občini v enakem položaju. Izpostavijo Trdinovo cesto v Šentjerneju, »ki je najbolj urejena ulica v občini, z vso infrastrukturo, zdaj jim bo občina menda postavila še športno igrišče! Kaj takega, mi pa ne moremo legalizirati hiše!?« so kar jezni.

ŠENTJERNEJSKA OBČINA POMAGA

Na občini problem Hudorovičev iz Roj seveda poznajo. Janez Hrovat iz občinske uprave je zatrdil, da so se z Vinkom že večkrat pogovarjali in da njihov problem ni tako nerešljiv. Zemljišče je res njihovo, legalizacija pa je možna, saj imajo PGD projekt narejen - Romi so nam pokazali papirje, projekt je izdelalo podjetje Struktura. »Po zakonu jim mora občina zaračunati komunalni prispevek in potem bodo lahko pridobili gradbeno dovoljenje za zidano hišo in seveda tudi hišno številko. Problem je le v denarju in nekaj tisoč evrih,« pove Hrovat. Kako bo z leseno barako, pa je vprašanje.

Občina bo Hudorovičevim priskočila na pomoč tudi pri ureditvi poti do hiše in sicer za del, ki je javna pot. Podati morajo le vlogo in priskrbeli jim bodo pesek za nasip, kot to storijo na pobudo mnogih občanov. Tudi za jarek, ki so ga lani očistili, bodo v kratkem poskrbeli delavci občinskega komunalnega podjetja EDŠ, je zatrdil Hrovat.

Galerija

Arhiv Dolenjskega lista