S. M., arhiv DL

##IMAGE-3454980##

Danes je praznik Marijinega vnebovzetja (veliki šmaren, vélika maša), ki ga obhajajo katoliški in pravoslavni kristjani. To je eden izmed največjih krščanskih praznikov in so ga slavili že v apostolskih časih. Na ta dan se kristjani spominjajo, da je bila devica Marija z dušo in telesom vzeta v nebesa. Od leta 1992 dalje je Marijino vnebovzetje tudi v Sloveniji dela prost dan. V novomeški škofiji so s praznovanjem v osrednjem romarskem središču na Zaplazu začeli že sinoči, z baklami so se v procesiji od župnijski cerkve na Čatežu povzpeli do cerkve Marijinega vnebovzetja na Zaplazu, mašo je daroval generalni vikar prelat Božidar Metelko. Danes ob 10. uri pa bo tam osrednja škofijska slovesnost, ki jo bo vodil novomeški škof msgr. Andrej Glavan.

Čeprav Marijino vnebovzetje sodi med najstarejše Marijine praznike (prve omembe segajo še v obdobje pred 4. st. po Kr.), je papež Pij XII. versko resnico o Marijinem vnebovzetju slovesno razglasil šele leta 1950 z apostolsko konstitucijo Munificentissimus Deus.

V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko župnijskih, podružničnih, zlasti pa božjepotnih cerkva in kapelic, zato je Marijino vnebovzetje v našem verskem izročilu globoko zakoreninjeno. Tudi v preteklosti so ljudje na ta dan veliko romali, sicer pa je to praznik upanja, saj sporoča, da je Marija dosegla polnost življenja v večnosti, o tem prazniku piše tiskovni urad Slovenske škofovske konference in dodaja, da Marijino vnebovzetje pomeni tudi poklon ženi, poudarja njeno dostojanstvo in poklicanost.