Moje mesto jutri: Vsaka najmanjša pridobitev pomeni napredek kraja


Želja in potreb posameznega naselja, vasi ali krajevne skupnosti je vedno več, kot je razpoložljivega denarja. Velikokrat se zgodi, da tiste manjše, ki pa izboljšajo in dvigujejo kakovost življenja v posamezni skupnosti, pridejo na vrsto zelo pozno. Sedanje vodstvo Mestne občine Novo mesto se je ob začetku mandata zato lotilo nekoliko drugačnega pristopa glede krajevnih skupnosti. Župan Gregor Macedoni je izpostavil, da so želeli krajevnim skupnostim dati večjo vlogo in stopnjo avtonomnosti pri odločanju in učinkovitem reševanju lokalnih vprašanj in projektov, predvsem manjših, ki pa so zanje zelo pomembni.
Prvi korak je bil, da so v lanskem letu za polovico povečali znesek, namenjen krajevnim skupnostim. »Te so tako dobile neki pavšalni znesek, ki so ga v posameznih skupnostih zelo različno porabili, ponekod tudi samo zato, da so ga. Tako je šel denar denimo za plačevanje najemnin prostorov, za drobne naložbe ali pa so ga le razdelile svojim društvom. Pri pregledu smo ugotovili tudi veliko dvojnega financiranja društev, kar pa ni smiselno. Zato smo se letos odločili, da bomo pripravili razpis, s katerim bomo krajevnim skupnostim zagotovili 50-odstotno sofinanciranje projektov. Pri tem jih nismo usmerjali, kaj naj prijavijo. Kot kaže, smo ubrali pravo pot, saj je bil odziv zelo pozitiven in dober. Na razpis se je z 28 projekti prijavilo 16 od 23 krajevnih skupnosti v novomeški občini,« je pojasnil župan.
UGODILI SKORAJ VSEM
Prijavljeni projekti so po oceni Macedonija skoraj vsi realno uresničljivi v tem letu, zato je mestni svet denar za krajevne skupnosti v proračunu povečal z 200 na 250 tisoč evrov. Žal, kot je dejal Macedoni, jim ni uspelo ugoditi dvema projektoma, in sicer rekonstrukciji zadružnega doma na Uršnih selih, kjer je naložba ocenjena na 144 tisoč evrov, krajevni skupnosti pa ni uspelo zagotoviti 50-odstotnega sofinanciranja, in gradnji večnamenskega športnega igrišča ob osnovni šoli Mali Slatnik, vredni 40 tisoč evrov, saj krajevni skupnosti ni uspelo na razpisu Fundacije za šport.
In kateri so projekti, ki so jih poleg že omenjenih prijavili v posameznih krajevnih skupnostih? Gotna vas je prijavila postavitev lesene ute na igrišču na Jedinščici; Stopiče ureditev družbenega doma v Stopičah, parkirišča pod cerkvijo v Malem Orehku in obnovo strehe na večnamenskem objektu v Velikem Orehku; Drska ureditev pešpoti v okolici bunkerja na Drski, pešpoti do čolnarne v Irči vasi in obrečnega prostora proti Brodu; Karteljevo obnovo prostorov krajevne skupnosti v bivši osnovni šoli; Prečna sanacijo in ureditev prostorov krajevne skupnosti v krajevnem domu in gradnjo dvosteznega odprtega balinišča; Kandija-Grm dograditev javne razsvetljave v krajevni skupnosti; Žabja vas gradnjo športnega dela igrišča na ulici Pot na Gorjance in dostopne poti; Otočec obnovo stopnic do kulturnega doma na Otočcu in ureditev pešpoti, obnovo mrliške vežice na pokopališču na Otočcu, obnovo oken na stari šoli, asfaltiranje pešpoti Dobrava in ureditev športno-rekreacijskega centra Pluska; Bučna vas širitev pokopališča na Dolenjih Kamencah; Gabrje dograditev javne razsvetljave v krajevni skupnosti in postavitev lope ob športnem igrišču; Dolž rekonstrukcijo ceste skozi naselje Zajčji vrh pri Stopičah; Šmihel delno rekonstrukcijo poškodovane ceste skozi Košenice; Birčna vas sanacijo dela ceste v smeri Petan okoli 20 metrov od odcepa proti osnovni šoli Birčna vas in okoli 150 metrov proti zaselku Ušivec; Podgrad ureditev in asfaltiranje ceste v Mihovcu, postavitev vrat na vhodih pokopališča v Podgradu in gradnjo treh ekoloških otokov za postavitev šestih zabojnikov za komunalne odpadke, embalažo, steklo in papir. Podoben razpis lahko krajevne skupnosti pričakujejo tudi prihodnje leto.
KAJ O TEM NAČINU MENIJO KRAJEVNE SKUPNOSTI?

Nekaj prijavljenih projektov so krajevne skupnosti že izpeljale, drugi so v teku, na tretje čakajo, da jih začnejo. V krajevni skupnosti Stopiče so tako že obnovili ostrešje na večnamenskem objektu v Velikem Orehku, v Karteljevem pa uredili notranje prostore v bivši osnovni šoli. V obeh so pohvalili nov pristop župana in mestne občine, ki omogoča sofinanciranje projektov krajevnih skupnosti, saj to, kot je dejal predsednik karteljevske Bojan Florjančič, pomeni uresničitev določenih projektov, ki so bili v bližnji zgodovini neizvedljivi, oziroma po besedah predsednika sveta stopiške Tomaža Slaka omogoča izpeljavo projektov, ki v skupni vrednosti krepko presegajo njihove zmožnosti financiranja v tekočem letu. Ob tem je slednji še dodal, da se jim najboljša odločitev ne zdi le iskanje izvajalcev z javnim razpisom, saj so že s prvim projektom imeli nesoglasja z izbranim izvajalcem.
Vrednost vseh treh projektov, ki so jih prijavili v KS Stopiče, je ocenjena na 52 tisoč evrov, kar pomeni, da se je ob sofinanciranju iz občinskega proračuna vrednost prepolovila na njim dosegljivih 26 tisoč. »V prihodnje nadaljujemo z ureditvijo okolice gasilskega in družbenega doma v Stopičah. Okolica doma bo omogočala pripravo mladih gasilcev na tekmovanja, zato ne bo potrebno dogovarjanje za prevoze na druge primernejše lokacije. Tretji letošnji projekt pa je ureditev parkirišča pred cerkvijo v Malem Orehku. Trenutno smo v fazi pridobitve gradbenega dovoljenja za podporno škarpo,« je povzel Slak.
V KS Karteljevo so k prenovi stare šole iz leta 1908, ki je svojemu namenu prenehala služiti pred 46 leti, pristopili pred časom. Najprej so z lastnim denarjem zamenjali vsa okna, lani pa še celotno ostrešje s kritino, kar je, kot je povedal Florjančič, dodobra počistilo njihove finance. »Kljub temu smo vztrajali naprej ter v dogovoru in s sofinanciranjem mestne občine pristopili še k sanaciji fasade, kar je bil velik zalogaj, vendar smo z doseženim v kraju zelo zadovoljni, saj objekt namesto nekdanje sramote danes odraža večjo urejenost kraja. Ker pa sama fasada še ne da potrebne vsebine in ne omogoča prepotrebnega koriščenja prostorov, ki jih potrebuje tako sama krajevna skupnost za svoje delovanje kot tudi mladi za svoje druženje in vsi preostali krajani, smo pristopili še k obnovi notranjosti šole, ki je bila v popolnem razsulu. Z obilico lastnega dela ter sofinanciranja občine in krajevne skupnosti smo uredili notranje prostore – pisarno KS, bivši razred v prostor za druženje krajanov, kuhinjo za potrebe druženja in preostalih aktivnosti ter sanitarije. Projekt nam je v celoti zelo dobro uspel, odziv krajanov na novo pridobitev in počutje v prostorih je odličen,« je bil zadovoljen Florjančič in med drugim dodal, da bi si tudi v bodoče želeli, da se dobra praksa sodelovanja nadaljuje, saj imajo še nešteto zamisli, ki jih je treba uresničiti in za katere so prepričani, da se brez požrtvovalnega dela krajevne skupnosti, njenih krajanov in sodelovanja Mestne občine Novo mesto ne morejo realizirati.
Članek je bil objavljen v 35. številki Dolenjskega lista z dne, 1.9.2016.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se