Andrej Petelinšek

Prejšnji teden so koprski policisti prijeli 39-letnega državljana Indije, ki je v svojem vozilu prevažal tri državljane Kitajske, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Slovenijo. Tudi njega čaka podobna usoda kot prej omenjenega Ukrajinca. Njegova prihodnost bo za rešetkami. Policisti pa tako rekoč vsak dan poročajo o podobnih prijemih.

V zaporih skoraj polovica tujcev

Delež tujcev v slovenskih zaporih je vse bližje polovici, prav tihotapljenje ljudi je najpogostejši razlog, da se tuji državljani znajdejo v slovenskih zaporih. Lani je bilo zaprtih največ ukrajinskih državljanov; 149 je bilo že obsojenih, še 234 pa jih je na sodbo čakalo v priporu. Kar 14 odstotkov obsojenih zapornikov, ki so tuji državljani, je bilo torej Ukrajincev, med priprtimi tujci pa je ta delež še višji, kar 19 odstotkov, kaže statistika Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij.

Državljani Romunije so drugi na tej neslavni lestvici. Kar 146 jih je lani služilo kazen v slovenskih zaporih, enako število pa jih je bilo v priporu. Sledili so jim državljani držav iz nekdanje Jugoslavije, torej Bosne in Hercegovine, Srbije in Hrvaške.

Zaporniki iz 72 držav

Skupaj je bilo lani v slovenskih zaporih 1057 tujcev, ki so že obsojeni, še 1262 pa tujih državljanov, ki so bili priprti. Prihajali so kar iz 72 držav. Njihovo število za rešetkami v že tako prepolnih slovenskih zaporih pa še kar narašča. Lani je bilo tako skupaj zaprtih ali priprtih 2323 tujih državljanov, leta 2023 jih je bilo precej manj, le 1726. Razlika je ogromna, skoraj 600 zapornikov. Še leto prej je bilo tujcev še za 568 manj. V samo dveh letih se je število tujih državljanov v slovenskem zaporskem sistemu podvojilo. Večina tujcev je bila priprtih ali na prestajanju zaporne kazni zaradi organiziranja prepovedanega prehoda čez državno mejo.

PGD Slovenske Konjice

Najnovejša letna kazenska statistika Sveta Evrope kaže, da ima Slovenija največjo gnečo v zaporih med vsemi evropskimi državami. Slovenija je s 134 zaporniki na sto razpoložljivih mest na prvem mestu med šestimi državami s hudo prezasedenostjo zaporov. Sledijo Ciper, Francija, Italija, Romunija in Belgija. Slovenija je zabeležila tudi največje povečanje števila zapornikov. Med januarjem 2023 in januarjem 2024 se je število ljudi za rešetkami v Sloveniji povečalo za dobro četrtino.

Število tujcev narašča

Da število tujcev v slovenskih zaporih narašča iz leta v leto, ni novost. V analizi, ki so jo pripravili v Uradu zagovornika načela enakosti, ugotavljajo, da število tujcev v zaporih narašča že od leta 2018, ko je bilo med zaporniki 18 odstotkov tujcev. Že leto kasneje je bil delež tujcev 30 odstotkov. Tako razmerje se je obdržalo do leta 2022. Večina tujcev je bila že takrat priprta ali na prestajanju zaporne kazni zaradi organiziranja prepovedanega prehoda čez državno mejo.

Primož Lavre

Na ministrstvu za pravosodje so Zagovorniku pojasnili, da je velik dvig deleža tujcev v slovenskih zaporih posledica vstopa Hrvaške v schengensko območje. Drugi razlog pa je zvišanje kazni za kaznivo dejanje organiziranja prepovedanega prehoda čez državno mejo. Pred junijem 2020 je bila kazen za tihotapljenje beguncev čez mejo od enega do osmih let zapora. Pred petimi leti pa se je kazen zvišala na od tri do deset let zapora. Sodniki so po analizi Zagovornika sicer v večini primerov izrekali najnižje možne kazni. Se je pa dolžina kazni v povprečju podvojila.

Tako je bilo po podatkih iz junija 2024 kar 41 odstotkov zapornikov zaradi tihotapljenja ljudi, med njimi pa je bilo kar 95 odstotkov tujcev.

Težave pri komunikaciji

Tujci v slovenskih zaporih prinašajo tudi dodatne stroške upravi za izvrševanje kazenskih sankcij. Mnogi tujci namreč govorijo le materni jezik, zato mora Uprava najemati uradne tolmače, med drugim tudi za kurdski jezik, farsi, dari, urdu, pandžabi, hindi in paštu. Tujci, ki slovenskega jezika ne razumejo, so obravnavani individualno, pri sporazumevanju pa nam občasno pomagajo tudi drugi obsojenci z znanjem določenega jezika. V nekaterih zavodih za prestajanje kazni zapora v sodelovanju z ljudskimi univerzami organizirajo tečaje slovenskega jezika. Vsi zaporniki dobijo tudi priročnik z osnovnimi informacijami, ki so spisane v 23 jezikih.