Sašo Bizjak

Španija je leta 2022 kot prva evropska država sprejela zakon, ki zaposlenim ženskam omogoča plačano odsotnost z dela zaradi hudih menstrualnih bolečin. Dopust je omogočen na podlagi zdravniškega potrdila, stroške pa krije državni sistem socialnega zavarovanja. Ta korak je požel številne pohvale, a tudi nasprotovanja – zlasti iz vrst tistih, ki se bojijo, da bi takšna pravica ženske na trgu dela postavila v neenak položaj. Podobno ureditev poznajo tudi nekatere azijske države, Japonska že od leta 1947, a zanimivo je, da jo tam koristi manj kot odstotek upravičenk. Razlog? Menstruacija ostaja tabu, o katerem se ne govori niti v zasebnem krogu, kaj šele na delovnem mestu.

Menstruacija ni kaprica, je medicinsko stanje

V Sloveniji menstrualni dopust ni posebej zakonsko opredeljen. Ženske, ki zaradi bolečin niso zmožne opravljati dela, lahko sicer uveljavljajo bolniški stalež, vendar ta pot ni vedno preprosta. Treba je obiskati zdravnika, pridobiti potrdilo, pogosto pa se znajdejo tudi v zagati, kako težavo sploh pojasniti – še posebej, če je šef moškega spola. Zaradi dismenoreje, torej bolečih menstrualnih krvavitev, naj bi bolniški stalež koristilo nekaj več kot 700 žensk na leto. Vendar številke ne povedo vsega – številne ženske preprosto stisnejo zobe in trpijo v tišini.

Dismenoreja ni kaprica, temveč medicinsko priznano stanje. Hudi krči, slabost, migrene, driska, znojenje, bolečine v križu in stegnih – vse to so simptomi, ki lahko žensko povsem onesposobijo. Menstruacija ni le fizični proces, temveč tudi čustveno in energetsko intenzivno obdobje, in v tem obdobju ženska potrebuje počitek, da se njeno telo regenerira.

Menstruacija je še vedno videna kot tabu. Čeprav se govor o ženskem zdravju danes sliši pogosteje, o težkih menstruacijah še vedno redko spregovorimo odkrito. Številne ženske se bojijo, da bodo zaradi uveljavljanja pravice do menstrualnega dopusta obravnavane kot manjvredne ali »šibkejši spol«. Eden glavnih argumentov proti uvedbi menstrualnega dopusta je bojazen, da bi bili delodajalci manj naklonjeni zaposlovanju žensk. Toda praksa iz podjetij, ki so tak dopust že uvedla, kaže nasprotno: ženske se na delo vrnejo spočite, motivirane in produktivne. Ne gre za lenarjenje, temveč za odgovoren odnos do telesa – in do dela.

Profimedia

Previdno pri aktivnostih, pomembna je pravilna prehrana 

Menstruacija ni čas za ekstremne športne podvige ali naporne delovne obveznosti. To je obdobje, ko bi morale ženske čim več počivati, se posvetiti sebi, branju … Zdrava prehrana lahko pomembno vpliva na potek menstruacije. Med krvavitvijo žensko telo izgublja pomembne hranilne snovi, ki jih je treba nadomestiti s kakovostno prehrano. Svetuje se uživanje gomoljne zelenjave, stročnic, žit, listnate zelenjave, banan in presnega kakava. Odsvetujejo pa se sladkor, alkohol, kofein in mlečni izdelki.

Raziskave kažejo, da se z dismenorejo v rodnem obdobju spoprijema od 20 do celo 33 odstotkov žensk. To ni zanemarljiv delež. Kljub temu pa zakonodajalci – razen v Španiji – še niso prepoznali potrebe po sistemski rešitvi. Slovenija se je sicer o tem vprašanju že pogovarjala, a uradnega predloga ni. Slovenija se sicer ponaša z dobro ureditvijo dopustov, ki upoštevajo različne življenjske okoliščine. A na področju fleksibilnosti izrabe dopusta in prepoznavanja posebnih potreb zaposlenih – denimo menstrualnih težav – še vedno močno zaostajamo. V tujini poznajo tudi dopuste za oskrbo hišnega ljubljenčka, za rojstni dan ali za prostovoljno delo, medtem ko se pri nas še vedno pogovarjamo, ali naj ženska lahko ostane doma, če ima tako hude bolečine, da ne more iz postelje.

Shutterstock

Vsaka ženska drugače doživlja menstruacijo

Skrajni čas je, da začnemo menstruacijo obravnavati kot del ženskega zdravja, ne kot nekaj, kar je treba prenašati v tišini. Če želimo, da menstrualni dopust postane realnost tudi pri nas, je ključno, da se najprej začnejo širše razprave – tako na politični kot družbeni ravni. Vključevanje ženskih izkušenj v zakonodajo pomeni korak k enakopravnosti in dostojanstvu na delovnem mestu.

Zavedati se moramo, da ni vsaka ženska enaka. Nekatere menstruacijo doživljajo brez težav, druge pa vsak mesec trpijo. Zakon bi moral omogočiti možnost, da se delavka – ob potrjeni potrebi – umakne iz delovnega okolja, ne da bi jo to finančno ali poklicno oškodovalo. Tudi brez zakonskih obveznosti lahko podjetja naredijo veliko. Uvedba tako imenovanih  »menstrualno prijaznih praks« vključuje možnost dela od doma v teh dneh, fleksibilni urnik ali dodatne proste ure, če jih delavka potrebuje. Takšne spremembe dokazano pripomorejo k zadovoljstvu in zvestobi zaposlenih, kar dolgoročno koristi vsem – tudi delodajalcu.

Po vzoru Španije in azijskih držav se lahko tudi Evropa premakne naprej – a le, če bomo o tej temi spregovorile in spregovorili vsi. Menstrualni dopust ni privilegij, je nujna prilagoditev, ki ženskam omogoča, da svoje delo opravljajo zdravo, dostojanstveno in celovito. Morda bo Španija tista, ki bo Evropi odprla oči. A resnična sprememba se bo začela šele, ko bodo ženske nehale trpeti v tišini – in bodo končno slišane.

Profimedia