B. Miklič

##IMAGE-3289798##

Osnovna šola Bršljin ima največ romskih otrok v Mestni občini Novo mesto. Obiskuje jo tudi sin Bojana Hrvojiča iz romskega naselja Brezje pri Novem mestu. Da bi bil njegov otrok bolj varen, ga je želel prepisati na osnovno šolo Grm, kjer pa ga nočejo sprejeti. Hrvojič meni, da njegovega sina na osnovno šolo Grm niso sprejeli zato, ker je Rom.

Ravnateljica osnovne šole Grm, ki jo obiskuje 14 romskih otrok Sonja Simčič, pojasnjuje, da na šolo dobijo veliko prošenj za prepis otrok, ki jih v času počitnic, ko organizirajo oddelke, redko zavrnejo. Ko gre za prošnjo za prepis med šolskim letom, se držijo zakona o osnovni šoli. Prepis je tako možen le ob preselitvi ali zaradi vzgojnih ukrepov oziroma, ko gre za dogovor med ravnatelji oziroma ravnateljicami.

Ravnateljica Sonja Simčič očitke Bojana Hrvojiča, da grmska šola otroka ne sprejme, ker je Rom, zavrača in dodaja, da so tudi v preteklih letih zavračali prošnje za prepis otrok med šolskim letom. "Pri nas se ne branimo Romov, imamo štirinjast Romov. To so Romi, ki živijo v našem okolišu. Naše svetovalne delovke jih obiskujejo še preden pridejo k nam, pogledajo v kakšnih razmerah živijo, poskrbijo tudi za varstvo in jih prve dni šole spremljajo," pravi Simčičeva, ki dodaja, da na šoli pri romskih otrocih ne zaznajo nič večjih problemov kot z ostalimi.

Romski otroci so osnovno šolo Grm začeli obiskovati pred sedmimi leti. Posebnega oddelka za Rome nimajo, tudi romskega pomočnika ne. Po besedah Simčičeve pa je na šoli še prostora za še kakšnega učenca.

"Ko so Romi zahtevali, da jih hodimo iskat in jih vozimo, da naj hišnik otroke vozi, ker njihovi otroci ne morejo peš ali na mestni avtobus, smo jim lepo povedali, da če imajo avto in so doma, bodo morali otroke voziti tako kot vsi drugi. Če ne bi bilo pravil, bi se dogajalo, da bi se ljudje zaradi nekih sporov odločali, da bi otroke pošiljali na druge šole," pravi Simčičeva, ki dodaja, da sicer romskim učencem namenjajo posebno skrb, pa ne zato, ker so Romi, ampak zato, ker so del neke drugačne kulture, ker ne znajo dovolj dobro slovensko in imajo drugačen odnos do šole.

Opazili so, da pri starejših romskih otrocih, ki razumejo pomen šole, ne zaznavajo več izostankov od pouka. Da pa bi učitelji bolj razumeli izostanke romskih otrok od pouka, so na šolo povabili enega od Romov, ki jih je razložil kdaj in v kakšnih primerih romskega otroka ne bo v šolski klopi.

Ravnateljica Sonje Simšič ugotavlja opazen velik napredek. Neprimernih reakcij in zbadljivk na račun Romov ni več. Danes romske otroke na osnovni šoli Grm tako učiteljice kot starši in drugi učenci obravnavajo enako kot druge njihove vrstnike. Prav nehomogeni oddelki, po njenem mnenju, ustvarjajo socialno sredino, kjer je osebnostna rast posameznika kakovostnejša kot v homogenih oddelkih.