Posmrtni ostanki žrtev povojnih pobojev bodo pokopani na Žalah
Poslanci v državnem zboru so sprejeli novelo zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Predlog novele zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki med drugim predvideva ponovno razglasitev 17. maja za dan spomina na žrtve komunističnega nasilja in tudi to, da bi posmrtne ostanke iz prikritih grobišč pietetno in trajno pokopali na pokopališču Žale v Ljubljani, so v parlamentarno proceduro vložile stranke SDS, Demokrati ter NSi, SLS in Fokusu.
Poslanci so predlog sprejeli z 50 glasovi za in 32 proti. Na glasovanju je bilo skupno navzočih 82 poslancev.
Kot smo že poročali, so predlagatelji zakon predstavili kot ureditev, ki naj bi po letih čakanja omogočila dostojen pokop. V NSi, SLS in Fokusu so denimo poudarili, da želijo zadostiti civilizacijski normi, ki nalaga dostojen pokop in pravico do spomina. Žale pri tem niso izbrane kot običajno pokopališče, ampak kot osrednji prostor v prestolnici. V skladu z novelo bodo posmrtne ostanke iz prikritih grobišč trajno pokopali na Žalah, pri čemer bi imelo to območje pokopališča status kulturnega spomenika državnega pomena.
Prav v tem je tudi jedro spora. Če bi bil pokop urejen na Žalah, bi to postalo državno spominsko dejanje z jasno simbolno težo. Za predlagatelje bi bil to korak k priznanju dostojanstva žrtev. Za nasprotnike predloga pa je nevarnost, da se pieteta do mrtvih znova spremeni v politično razpravo o domobrancih, partizanih, komunizmu in krivdi.
Ob tem pokopu nasprotuje tudi ljubljanski župan Zoran Janković, ki je danes znova poudaril, da je »absolutno proti« pokopu na Žalah in da bo storil vse, da do tega ne bo prišlo. Kako natančno bo ukrepal, če bo sploh lahko, še ni znano, saj zadevo še proučujejo.
»Ljubljana bo ostala junaška, mesto heroj, svobodna. Vse bom naredil, da taka ostane,« je še poudaril ter dodal, da se tistih, ki so premagali nacizem in fašizem, ne sme enačiti s tistimi, ki so prisegli nacistom.
Predlagatelji zatrjujejo, da ne gre za ideološko vprašanje
Razklanost pri vprašanju pokopa žrtev na Žalah se je pokazala tudi v današnji razpravi v državnem zboru.
Poslanka NSi, SLS in Fokusa Iva Dimic je po poročanju STA dnimo poudarila, da »danes govorimo o temeljnem vprašanju naše civilizacije, kako ravnamo z mrtvimi in kaj nam to pove o živih« ter da »vprašanje pokopa žrtev izvensodnih pobojev ni ideološko vprašanje, temveč vprašanje človeškega dostojanstva, pravne države in zgodovinske zrelosti.«
Poslanka SDS Alenka Jeraj pa je izpostavila, da je Ljubljana glavno mesto Slovenije in simbolni kraj za vse Slovence, pa tudi številne druge. Na pokopališču na Žalah so po njenih navedbah pokopani tudi nemški in italijanski vojaki ter številni drugi, ki so v naših krajih našli svoj zadnji dom. Zato je prav, da so tudi žrtve iz povojnih morišč, pokopane v srcu Slovenije, je dodala.
Druga stran se sprašuje, zakaj naenkrat tako na hitro
Poslanec Svobode in odhajajoči minister za obrambo Borut Sajovic je izpostavil, da je prav, da ima vsaka žrtev ne glede na stran ime, priimek, grob in da je svojcem omogočeno spoštljivo žalovanje. »To bi se dalo že zdavnaj urediti, če bi se dalo razumeti in preseči duh nekega časa,« je dejal. Ne glede na to pa ga preseneča, da se 81 let po teh tragičnih dogodkih zdaj tako mudi in je treba vse skupaj sprejeti na »hiter in nedomišljen način, ki zgodbe ne bo zaprl in pripeljal do konca«.
Po mnenju Svobode je zakonski predlog površen, nedodelan in pomanjkljiv
Poslanka Levice in Vesne Asta Vrečko pa je spomnila, da je bil v treh desetletjih v treh vladah isti predsednik stranke SDS kot sedaj. »In zato je bila možnost to že urediti večkrat, ampak vedno se je nekaj našlo, da se ni, zato ker ni bilo točno tako, kot so si zamislili. In na ta način ne bomo nikoli našli možnosti, da pustimo to temo zgodovini in svojcem, kamor spada,« je povedala.
Kaj še prinaša novela
Novela med drugim določa obveznost odvzema bioloških vzorcev za namene genetske analize identifikacije žrtev. Enako velja tudi za posmrtne ostanke vseh še nepokopanih žrtev. Novela določa tudi obvezno trajno hrambo vzorcev, pa tudi obveznost zagotavljanja sredstev iz državnega proračuna za odvzem, hrambo in analize bioloških vzorcev ter raziskav. Dopušča tudi možnost sklenitve meddržavnih sporazumov ali posebnih dogovorov za prenos vzorcev DNK tujim državnim institucijam.
Prenos in pokop posmrtnih ostankov žrtev na pokopališče Žale se bo izvedlo najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi podzakonskega predpisa. Zakon bo začel veljati naslednji dan po objavi v uradnem listu.
Novela zakona spreminja sestavo komisije vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč, po kateri bo strokovnjaka kriminalistične nadomestil strokovnjak muzealske stroke kot skrbnik depojev predmetov iz prikritih vojnih grobišč.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
